| manihejumski | adj. (sg. G f. maniheumske, A -u) isto što manikejanski. Krive vere maniheumske nekotere vajde vu Rimu vlovlene [s. Leo] oštro kaštiguje. Gašp II, 274. |
| manihejuš | m (pl. G maniheušev) isto što manikej. Ov (Apolonius) postavil je napervo veliki šereg krivovercev donatist, maniheušev, pelagianov, fortunatov. Gašp III, 601. |
| manija | f (sg. GD manie, A -u) isto što manenija 1 i 2. Grešnica … [noge Krištuševe] glave svoje lasmi obrisa, kim je … na sviecko diku i maniu opravļala. Vram post B, 61 a. |
| manijak | m (pl. N manijaki) bezumnik, luđak, mahnitac. Manijaki i hudobniki govore, ako je Boži blagoslov daje, ne treba se mene … mučiti se z delom. Vram post A, 166. |
| manikej | m (pl. N manikei, G -ov, D -om) manihej, pristaša poganskokršćanske sekte koju je osnovao Perzijanac Manes; usp. manihej, manihejuš, manikejuš. Bili su vnogi patarini i manikei heretniki vu Bošni. Vitez raf 100. |
| manikejanski | adj. (sg. A f. manikeansku) manihejski; usp. manihejanski, manihejumski, manikenski. Bludnost manikeansku ostavivši [Auguštin] postal je katolik. Gašp I, 5. |
| manikejuš | m (pl. G manikeušev, L manikeuših) isto što manikej. Peter bude … velik pregonitel manikeuše. Gašp II, 390. |
| manikenski | adj. isto što manikejanski. Navuka svetoga Ambrevuša slišavši … ostavi blud manikenski. Vram post B, 82. |
| manikoven | adj. (pl. G m. manikovneh) besposlen. Ako se vmekneš od previšeh razgovorov i manikovneh obhodov ali šetańa … najdeš zadostno … vreme za nastojati dobra premišlavańa. Kempiš 33. |
| manikuvanje | n (sg. NA manikuvanje, D -u) gl. im od; manikuvati; isto što manguvańe. A žitek telovni … hoče imeti nasladnost … pianost, prokšost, manikuvanje, vremeno i sviecko veseļe. Vram post B, 69 a. |
