| nadslovek | m (sg. N nadslovek, I -vkom, pl. N -vki, I -im) znak iznad slova koji označuje izgovor; naglasni znak. Pri meńe odpertem zadnič neg višešem glasu potrebuje se oštri nadslovek (´) v. p. védro, lép, jé. Pravop (1779) 18. Vsaki samoglasnik na dugom izgovorjen more se nadslovkom teškim (´) zaznamenuvati. Prav pis 24. |
| nadsložnost | f isto što nadsloga. B (s. v. elementum; element). |
| nadstajati | impf. (prez. sg. 1. nadstoim, 3. -ji Nov horv 43, nadstaje Matak I 197). |
| nadstaniti | pf. (imp. sg. 2. nadstani) nastojati. Nazveščaj reč, nadstani prilično, nagovarjaj, prosi, karaj ze vsum terplivnostjum. Gašp I, 478. |
| nadstavitel | m naložitelj, nalogodavatelj. B (s. v. impositor). |
| nadstaviti | pf. (inf. nadstaviti; pridj. akt. sg. m. nadstavil; pridj. pas. sg. N m. nadstavļen) nametnuti, nadrediti. B (s. v. appono … nadstavļam … nadstavil sem … nadstaviti, gymnasiarchus). |
| nadstavleńe | n (sg. N nadstavleńe, G -a, L -u) gl. im. od nadstaviti; dodatak; namet; polaganje. B (s. v. appositio, impositio … nadstavleńe … naložeńe … naveržeńe … nalog … namet … naklad). Pazi se i viğ kakova služba tebi dana je po nadstavleńu ruk biškupoveh. Kempiš 237. Jedna vrata iz mehkoga dreva … prez nadstavleńa. Limit 13. |
| nadstavļati | impf. (prez. sg. 1. nadstavļam) impf. od pf. nadstaviti; nametati, dodavati. B (s. v. appono … nadstavļam … nadstavil sem … nadstaviti, impono). |
| nadstavļeničtvo | n poglavarstvo, zapovjedništvo. J (s. v. praefectura). |
| nadstavļenik | m poglavar, načelnik, zapovjednik. B (s. v. praefectus). |
