Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adv. na isti način, jednako; usp. jednako 1. a. J (s. v.   adaeque).

adv. u isto vrijeme, istodobno. Formožuš i Šergiuš pape najednoč besta. Vram kron 31. Ov moj jedan glas i reč … najednoč je vu več mesteh. Bel prop 80.

m (sg. NA najem, G -a, najma, DL najemu, I najmom, -em, pl. N -i, G najemov, najmov, A najeme, najme, L -eh, -ih, I -i) usp. najam.
1. 
a. plaća, nagrada za obavljeni posao. H B (s. v.  agonisma, auctoramentum, brabeuterium, brabentae, gratuitus, manupretium, merces, mola, niceterium, officiperdus, operae pretium, retributio; najem, obladan), J (s. v.   meritum),  X (s. v.   mereo).  Najemnik pak ne pase ovce, nego sam sebe i vremenoga najma i plače išče i nasleduje. Vram post A, 110 a. Zovi težake ter im plati najem. Evang 29. Akoprem ti sam … niti prositi niti z tvojemi najemi hvaliti se nesi hotel … hoču da vse ove peneze sebi spraviš. Horv kal-b (1821) 47.
b. vrijednost, cijena. Vernost i nevernost ne bude jednoga najma. Perg 20. Dobro delo koje se vu sloboščine čini vnogo vekšega najma je neg ono koje se pod moraš čini. Fuč 250.
c. (Božja)nagrada. Hoče Bog dati plaču ili najem za trud, muku i delo svetim svoim. Vram post A, 14. Radujte se, ar je najem vaš obilen v nebu. Habd zerc 53. Vera je … zdenec iz kojega naše molitve … pri Bogu svojega najema i zaduhšbinu imaju. Mulih prod 233. Čini dobro pravičnomu i buš velik najem imal … od Boga. Danica (1839) 7.
d. zasluga; hvala. H B (s. v.  meritum, meritus, officiperdus, promeritum;  najem). Daj dobrotam najme, službam našem plače. Petret 203. Ti si … po tvojem najmu betege i kugu od vnogeh varašev odvernul. Citara 406. Plemenitaš … lastoviteh najemov nema, neg se z najemi preğov svojeh diči. Lovr pred 55.
2. 
a. korištenje kakva dobra ili radne snage uz dogovorenu novčanu naknadu, zakup, najam; obično u svezi naimanje / vzetje v(u) ~ B (s. v.  conductio, locator; naimańe, naimļem, najet).
b. novčana naknada za ono što je unajmljeno, zakupljeno; najamnina, zakupnina. B (s. v.   locatium).
3. izr. vu svoj ~ (kaj) činiti raditi što u svoju korist, raditi što na svoju odgovornost. B (s. v. ).

impf. (prez. sg. 1. najemļem; pridj. akt. sg. m. najemal; pridj. pas. sg. L f. najemni) isto što naimati. P (s. v.  coenacularius … prestanovnik … koi stoi vu hiži najemni 801), X (s. v.  duco … conduco). [Ivan] dvorjanike ne hotel deržati kotere gustokrat ńemu je otec … najemal. Gašp I, 449.

m dem. od najem; prema najem 1. a. B (s. v. ).

m isto što najemnik 2. X (s. v.  duco … conductor).

n gl. im. od najemati; unajmljenje. X (s. v.  duco … conductio).

adj. isto što najemni 1. a. J (s. v.   conductitius).

adj. (sg. N m. najemni, n. -o, f. -a, G m. -oga, A f. -u, L f. -i, pl. N m. -i, n. -a, f. -e, G m. -eh, A n. -a, I m. -emi).
1. 
a. koji je unajmljen za kakav rad uz novčanu naknadu, koji radi u najmu, najamni; usp. najemļiv, najmen 1. H (s. v.  najemni, plačni), B (s. v.  mercenarius, satelles; najemni, plačni). [On je] kot jeden najemni sluga … [ńega] dvoril. Nadaž 128. Ovi najemni pomočniki vaši … zadovoļni jesu ove trhe na mesto vas obnašati. Brez diog 92.
b. koji se odnosi na najam 2; koji se temelji na takvom odnosu. B (s. v.  najemni … najemno delo). Z delavci ali z težaci vceni se za penez najemni na den. Vram post A, 52.
2. koji se odnosi na najem 1. a; vrijedan (Božje)nagrade. Najemna je ova proti muke Krištuševe pobožnost. Matak I, 330. Da dobra dela postaneju najemna i zaslužna je neogibļivo potrebno da se zveršavaju vu stališču milošče Božje. Krist žit II, 193.
3. koji donosi dobitak; zaslužen. B (s. v.  meritorius, rheda), J (s. v.   meritorius).  [Iz toga dohağa] vživańe … po prilike najemnoga peneza vu evangeliumu obečano. Mul šk 184.

f (sg. N najemnica, G -e, A -u) f. od m. najemnik.
1. ona koja što unajmljuje; usp. najmitelica. P (s. v.  inquilinus 272).
2. svodnica, podvodnica. Blodenec ostavi staru svoju najemnicu [Kupplerin] ter skoči proti hižici Sofronie. Horv kal (1833) 41.