| oberstlajtnant | m (sg. N oberstlaitnanat, pl. N -i) isto što oberstlejtinant (i ista etim.). Oberstlaitnanti [su postali]; … baron Jakob Lenk od Volfsberga. Nov horv 95 b. |
| oberstlejtinant | m (sg. N oberstleitinant, G -a, pl. N -i) njem. Oberstleutnant; voj. potpukovnik; usp. oberstlajtnant, oberstlejtnant, oberštlajdinont, oberštlajtinant, oberštlejdenant, oberštlejdinand, oberštlejdinant, oberštleudenant, oberštlijedenant, oberštlijedinant. Vu rečenoj Dubice da vsegdar jeden zmed konanikov bude i častjum oberstleitinanta, dokončano je. VDA 11, 235. |
| oberstlejtinantija | f (sg. A oberstleitinantiju) etim. v. oberstlejtinant; služba i čast koju obnaša oberstlejtinant; potpukovništvo. Boltizar Petkovič oberstleitinantiju i komandu dubičku izručil je. VDA 11, 254. |
| oberstlejtnant | m (sg. N oberstleitnant) isto što oberstlejtinant (i ista etim.). Oberstleitnant Venceslav Kleffelt vu Banske krajine [je] poslan. VDA 11, 235. |
| oberstvahtmajster | m njem. Oberstwachtmeister; voj. viši časnički čin u staroj austrijskoj vojsci; usp. oberstbohtmajster, oberstbohtmajšter, oberstbohmešter, oberstvohmešter, oberštbohtmajšter. Oberstar glinski g. Anton Zetwiz i oberstwachtmeister (tisk. Oberszt Wachtmeiszter) Pavel Rauch z 2000 vojnikov gore jesu odišli. Prid kron 84. |
| oberstvohmešter | m (sg. N oberstvohmešter, I -trom, pl. N -tri) etim. v. oberstbohmešter; isto što oberstvahtmajster. Iz Banske krajine 2000 [soldatov je odišlo] … z oberstwohmeštrom Krištof Vojkovičem. VDA 11, 248. |
| oberšje | n v. obršje. |
| oberšpan | m njem. ober + mađ. ispán; nadšpan. Otparl se je božji stan, a Sent Peter (kak oberšpan) zaželil je Grofu dober dan. Krl 37. |
| oberštar | m (sg. N oberštar, G -a) njem. Oberst; voj. časnik u rangu pukovnika; usp. oberstar, oberster, obrist, obrster. [On] treh regimentov banskeh i jednoga … vugerskoga oberštar [bil je]. Kerč najvr 36. Skup [ih je] zlopatal stari lopatar … vekivečni pilko zvezdar i grobar, kemu je sejeno gdo bil je car al oberštar. Krl 82. |
| oberštarija | f (sg. A oberštariu) etim. v. oberštar; čast i služba višeg časnika (v. oberštar). [Baron Patačič] ufajuči se poleg obečańa kaj višega zadobiti, zadobļenu oberštariu je izručil. Prid kron 36. |
