| obilijumski | adj. (sg. N n. obiliumsko, f. -a, A n. -oga, pl. N f. -e) etim. v. jubileum; u svezi obilijumsko proščeńe isto što obilijum 2. More li se prepetiti da se človek vu obiliumu dobro spove ter vendar obiliumskoga proščeńa ne zadobi? Mul pos 410. |
| obiliti se | pf. refl. (prez. sg. 1. obilim se) isto što obeleti 1. Zverh sniga [ja] obilim se. Zrin tov 298. |
| obilnik | m bogataš, bogat čovjek; usp. bogat 1. b. Malo potlam on isti večer be ov obilnik na sud Božji pozvan. Nadaž 71. |
| obilno | adv. (obilno; komp. obilneje 19, obilneše 5, obilnejše, obilne, obilnije; superl. najobilneje) adv. od adj. obilen; obilno. |
| obilnočin | adj. rodan, plodan. J (s. v. largificus). |
| obilnost | f (sg. NAV obilnost, GDL -i, I -jum) obilnost; usp. obiļe, obiluvańe, pritečeńe. |
| obilnotek | adj. koji teče u velikoj količini. J (s. v. largifluus). |
| obilnozmožen | adj. (pl. N f. obilnozmožne) raskošan, obilan (naročito u pogledu hrane).B (s. v. lautus). |
| obilo | adv. isto što obilno 1. Erž hoče dobro obilo letos roditi. Kal 22 a. |
| obilobrojno | adv. isto što obilno 1. Z velikemi teškočami i lehkodokazļivemi prečkami, koje mu isti ńegov materinski jezik obilobrojno zavdal je, boriti se moral je. Henr 175. |