Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

n (sg. N odpošiļańe) gl. im. od otpošiļati.
1. prema otpošiļati 1; isto što otpravleńe 1. B (s. v.   amandatio),  J (s. v.   relegatio).
2. prema otpošiļati 2. a; otpuštanje (iz vojske).J (s. v.   exauctoratio).

impf. (prez. sg. 1. odpošiļam; pridj. akt. pl. m. odpošiļali) impf. od pf. otposlati.
1. 
a. isto što otpravļati¹I. 1. B (s. v.  ablego, abmitto, amando, amando … odpošiļam … odšiļam … drugam pošiļam … odpravļam drugam ali vu drugo koje mesto na razlučeńe, dimitto, relego;  odpošiļam), J (s. v.  ablego, amitto, permitto).
b. samostalno i u svezi nazad ~ nazad slati, vraćati. J (s. v.   remitto).  Spovedniki [bi] … kreposti dušom potrebne svojem navukom zažigali, zažgane nazad v domovinu otpošiļali. Habd zerc 445.
2. otpuštati (iz vojske).J (s. v.   exauctoro).
3. oslobađati. J (s. v.  manumitto … slobodu dajem … slobodnoga činim … odpošiļam … vu sobodščinu postavļam … iz službe … dužne podložnosti ali sužanstva drugam puščam).

pf. refl. (prez. sg. 3. odpoti se) ostati bez vlage, osušiti se. Kratkoga stebla žitek po šest snopov dosta je skupa deti, ter ovak još na poļu žitek odpoti se. Danica (1837) 29.

adv. (odpotlam)od toga vremena, otada. J (s. v.  patricius … vlastelini … Rimļani od pervih ali odpotlam pridanih velikih svetnikov roğeni). Odpotlam [s. Bonaventura] vse vreme vu molitvah, svetom premišļavańu i navuku sprevodi. Gašp III, 114. Poglejte … bratju vašu koji se vre slasti sloboščine vživaju, odpotlam su vu sužanstvu pogibali. Horv kal-b (1825) 45.

f (sg. N odpoved).
1. isto što nehoteńe. J (s. v.  recusatio …spričavańe … odrečeńe … odpoved … izgovor).
2. odgovor; usp. odgovor 1. B (s. v.   odgovor).  [Kapitanu] lumbardom bi odpored dana od Turria k vudom końskim naravnana. Zrinski 38.

n (sg. N odpovedańe, I -em) gl. im. od otpovedati isto što nehoteńe. H (s. v.   odpovedańe),  B (s. v.  detractatio … nehoteńe … neprivoleńe … otpovedańe … odgovarjańe … okuńavańe, recusatio … pričańe … odpovedańe, renunciatio … odpovedańe;  odpovedańe). Pervi zbantuval je veličanstvo cesarsko z odpovedańem nečlovečnem na pozivańe tak vredno. Matak II, 44.

(se) pf. i impf. (inf. odpovedati; prez. sg. 1. odpovedam, 3. -a se, odpove, -e se, pl. 3. odpovedaju, otpovedu; imp. sg. 2. otpovedaj se; pridj. akt. sg. m. odpovedal se, f. -a, pl. m. -i, f. -e; pridj. pas. pl. N f. odpovedane).
I. 
1. odgovoriti, pristati uz što. Krištuš govori: Koteri ne otpove vsemu ka on lada, moj vučenik ne more biti. Vram post A, 167.
2. (komu / čemu) odreći se, odricati se (čega), odbaciti, odbacivati (što).H (s. v.   odpovedam),  B (s. v.  abrenuncio … odgovarjam … odpovedam … odpovedati vragu, retractatus; odpovedam … odpovedati vragu i činom ńegvem), J (s. v.  abdico, recusabilis, renuncio). Krištuš govori: Koteri ne odpove vsemu ka on lada, moj vučenik ne more biti. Vram post A, 167. Don Pedro odpovedal je časti svojoj kakti kraļ. Nov horv 18 b.
3. nagovarati da se što ne učini, odgovarati od čega. Na izpuńeńe povračańa, naplačańa … vas razgovarja družina i vaše hiže domari, odpovedaju prijateļi. Matak II, 215.
4. odbiti, odbijati, ne pristati, ne pristajati na što. B (s. v.  defugio … odpovedam … odgovarjam se, detrecto … neprivoļujem … odpovedam … odgovarjam se, recuso … pričam se … odpovedam), J (s. v.  recusabilis … odhitliv … odvergliv … odpovedliv … kaj se more ali mora odverči … skratiti … odhititi ali odpovedati, recuso … odpovedam … zpričavam).
5. otkazati, otkazivati; ne izvršiti; uskratiti, uskraćivati. J (s. v.   renuncio).  Milošča … odpoveda se stvoreńu. Kempiš 201. Zaradi toga … odpovedane su za bližńe dane sve svetečnosti kod kr. dvora. Nov horv 435 a.
6. 
a. isto što odgovarjati I. 1. B (s. v.  odgovarjam …odpovedam … odgovarjam se vragu … odgovarjam na list). Gvardian pako … odpovedal je ńim [tolvajem], govoreči: Vi tati … radi bi almuštvo slugam Božjem dano poziati. Fuč 57.
b. uzvratiti (o pozdravu).B (s. v.   dopovedam).
7. poreći, poricati, oporeći, oporicati prije rečeno. Ja sem ńe još nutri navučil naj govore … da nazad vzemu povedańe, i na koleh z nogami terkal sem je da odpovedu. VZA 6, 229.
8. priznati. Hoču pred vsemi ńimi odpovedati da sem krivo … povedala na Baricu. VZA 6, 222.
9. u svezama nazad ~ još jednom reći, ponovo reći, ponoviti. [On] mora … paziti da se [numere] dobro vupišu [i] … zapisane vse nazad odpovedati dati. Lot 4; vsemu ufańu ~ izgubiti svu nadu. Gospa … mu odgovori da ga ni našla i da je vsemu ufańu odpovedala ńega več igda nazad dobiti. Lovr ker 62.
II. refl. ~ se
1. odbaciti / odbacivati (što).Ne odpovedaj se, Gospone … prijeti ovu moju žalost i ponizno serdce, radi onih let koje sem potrošil i pogubil. Matak I, 292.
2. ~ se (komu / čemu) odreći se, odricati se (koga / čega).Ne vsem dano da bi … svetu se odpovedali i klošterski žitek prieli. Kempiš 110. Ako istinski duhovni postati hoče, potrebno je da se odpove tak dalečnem kak bližnem. Kempiš 198.

m (sg. N odpovedavec) onaj koji suprotstavlja svoje mišljenje, koji (što)riječima odbija; usp. okuńavec, othitavec 2, protigovoritel 1, protivgovorenik, suprotrazložitel. B (s. v.  detrectator … odpovedavec … koi kaj ne če … neg odpoveda i odgovarja se … okuńavec ili koi k čemu ne privoļuje), J (s. v.  refutator … protigovoritel … suprotrazložitel … protivnomu govoru protivnih zrokov pokazitel … suprotivnoga govoreńa odhitavec … odpovedavec).

adj. (sg. N m. odpovedliv) koji se može odbaciti. J (s. v.  recusabilis … odhitliv … odvergliv … odpovedliv … kaj se more ali mora odverči … skratiti … odhititi ali odpovedati).

adj. (sg. N f. odpovedna) u svezi prisega otpovedna odreka, odreknuće. B (s. v.   prisega).