(se) pf. (inf. odpreti, odpreti se; prez. sg. 1. odprem, 2. -eš, 3. -e, -e se, pl. 1. -emo, 3. odpru, -eju, -eju se; imp. sg. 2. odpri, -i se, pl. 1. -imo, 2. -ete, -ite, -ite se; aor. pl. 3. odpreše; imperf. sg. 3. odpreše, -eše se, pl. 3. -ehu; pridj. akt. sg. m. odperl, odparl, n. odperlo, f. -a, -a se, otparla se, pl. m. odperli, -i se, n. -a, f. -e se; pril. perf. odprevši) otvoriti; usp. otvoriti.
I.
1.
a. staviti što u takav položaj da se omogući prolaz, ulaz u što ili izlaz iz čega, otvoriti; otključati. H (s. v. odpreti), B (s. v. adaperio, aperio, repando; odpiram). [Blaženi] koteri čakaju Gospodna svojega gda se poverne od svadbe ali pira i gda pride i kočil bude lekmestu da mu odtvore ili odpru. Vram post B, 5 a. [S. Anton] ponizno je prosil da bi ga nuter pustil govoreči: … Iskal sem i našel sem, kučim da mi se odpre. Gašp I, 263. Jeden frater vrata odpre, mene pusti, nazad podpre. Građa 8, 435. On … odpre sam železna vrata. Gal 138. fig. Kluče kralestvu nebeskomu da i daruva kotero je on odtvoril i odperl moko svoju. Vram post B, 52. [Ti] si mene vu hervackoga jezika školu poslala: da ž ńim tem legļe izprosim da se prave ļubavi tvoje vu vsa horvackoga naroda serca prez teškoče vrata odpru. Nadaž 3. Molitva juterńa … obriše tmicu nočnu i odpre obloke svetlosti. Mul pos 483. [Danice] izhod na horvatskom horizontu pričakavam, vi ste vratar, skoro ńi vrata odprite da se ne bude mudila. Halt gaju 197.
b. uklanjanjem ili pomicanjem onoga čime je što zatvoreno učiniti dostupnim unutrašnjost, sadržaj čega; usp. raspreti I. 1. B (s. v. campus 5; list). Odtvorivši ili odprevši kinč ali blago svoje, prikazaše ńemu dari. Vram post A, 31. Arkiaš pak buduči … pripian i kajti je žene neke nečiste čakal, niti je lista preštel, niti ga je odperl. Habd ad 1137. [Oni] odpru les, ali su vsi od strahote i od vońbe odstupili. Gašp IV, 117. Zvan varaša … vnogo takoveh kol sretnili smo kojeh kočiši svoje ladice odpreti za vižitaciu i maltu platiti jesu morali. Građa 8, 399. Bakuša Boga iščemo, draga, jen lagev da žganja otpre nam! Krl 26.
2. rasklopiti; razmaknuti, raširiti; usp. raspreti I. 2. B (s. v. list … 29. odpreti). Knige se odprehu koje prec zernasto naštampane behu. Jurj 13. I pokoru … Bog je potrebuval, kak svedoči Novoga i Staroga zakona Sveto pismo, koje ako odpremo, najti hočemo vu Knigi broja one reči Božje. Mulih prod 13. Onda se s pervemi dvemi persti leve ruke obodve trepavice odpreju i malo razvlečeju. Živinvrač 16. fig. Gospon visokosti na skradni dan odpre [jame prez dna] strašne čeļusti. Magd 45.
3. otvoriti što režući, probadajući. Veli … s. Bernard da je tulika bila žalost B. D. Marie gda je videla … Krištuša dušu spuštajuč i gda mu je Longinuš kopjem persi odperl. Habd ad 940. Ove prenagle smrti zrok nekoji znati želejuči odpru i razrežu telo i serdce razpučeno najdu. Gašp II, 74. Drugi je opal v Majke Božje krilo, hahar bu mu otparl pod tretjim rebrom žilo. Krl 132.
4. izložiti, učiniti da se što može vidjeti. Nijedan teržec… sve marhe pervo nego ju pri vagmeštru oglasi ali zvesti, ne sme odpreti [i] na prodaju pustiti. Starine 26, 8.
5.
a. otkriti, odati; usp. otpriti. B (s. v. commiscere, detego). O, kuliko … takoveh grehov napervo se pokaže … gda se one otajnosti odpru. Habd ad 646. Odverne s. Ivan: Prez velikoga greha spovednu otajnost odpreti ne smem. Gašp II, 546. Ja ńim sada vu odhodku mojem odpreti moram kaj na serdcu mojem leži. Zriń 18.
b. prenijeti, reći komu što. Vse vaše lepe naredbe dvoru cesarskomu odpreti hoču. Cepel 140.
6. pojasniti, razjasniti, učiniti razumljivim. B (s. v. aenigma … govoreńe … koje se nemre razmeti … ako se ne odpre i ne pretolnači).
7. samostalno i u svezi ~ narav / stol / telo / trbuh izazvati veliku nuždu; izliječiti zatvor, opstipaciju. B (s. v. cieo … odpreti telo). Komu se stol zapre, vzemi peršinovoga koreńa, ostruži ga, vu oļu namoči ter odzdol v rit vtekni … hoče odpreti. Medik 14. Ako je terbuh zapert, mora se odpreti … z klistirom. Nar besn 57. Mora se klišter … davati doklam se narav odpre. Živinvrač 208.
8. u svezama ~ oči razmaknuti očne kapke. B (s. v. resigno). [Bogatec je v peklu] vu mukah oči odperl i gore pogledal. Mul hr 490. fig. Odpri oči i poglej kuliko je od začetka sveta bilo vsake fele stališa ļudi. Habd zerc 350; ~ suncu zahod uzrokovati zalazak sunca. [Suncu] zahod odpre, on mu trake jasne, z kemi vu horvatskom svetilo je, vgasne. Št noč 6; ~ vusta razmaknuti usnice, zinuti. Vusta pristojno odprem. Mul šk 102. Vu istom prijemańu svete hoštie moraju se vusta dostojno odpreti. Katek 80.
9. izr. ~ glas vikati (iz svega glasa).Odperli su glas do gora: Bog te živi, mati vseh, Patačič Eleonora! Rak pes 4; ~ materinu vutrobu roditi se. Vsaki detič ki odpre materinu vutrobu, bude se zval posvečen Gosponu. Evang 131; ~ mošńu dati novac. Ada odpri mošńu, moja cifrasta gospa! Habd ad 274; ~ (nuterńe) oči a) sagledati stvar kakva ona uistinu jest, spoznati, otkriti istinu. Bože, [krivovercem] … odpri nuterńe oči i duhovna vuha zdigni na poslušańe tvojega navuka i na spoznańe istine nebeske. Mul hr 392. Pokehdob … zaradi predugoga grešeńa vu zločah ves tek zgubiju … odpreju se ńim zadńič oči i začimļu … vu Bogu … veseļe iskati. Krist blag II, 69; b) probuditi se; oživjeti. Ne ļubi seń da te ne obterši siromaštvo, odpri svoje oči i budeš z kruhom zasičen. Krist žit I, 309. Bogatec gda zaspi (vumre) ništar sobum ne odnese, odpre oči i ništar ne najde. Habd zerc 110; ~ (kome) put usmjeriti koga, pokazati mu što treba činiti. Meni dosta je ona velika radost koju imam da sem puta domorodcem svojem odperl. Domj prov V; ~ (komu) razum v. razum; ~ ruku dati, podariti (komu što).Naj stisnuti ruku tvoju, nego odpri ńu siromaškomu. Gašp III, 320; ~ vuha poslušati. B (s. v. odpiram). Zato, vsi ļudi, odprete vuha. Nadaž 61. Prosim, odprete vuha vaša na kratki odgovor mudroga Šalamona. Švag I, 232; ~ vusta progovoriti, početi govoriti. Kak vusta odpre, nečistum svojum duhom one ki ga čuju zapahne. Habd ad 550. To čujuči tolnačniki … nijeden se ni poufal vust odpreti ali pregovoriti i suprot postaviti … hoteńu cesarovomu. Gašp II, 327. Laže kad zine, laže kad vusta odpre. Krist anh 173; ~ žilu med. prerezati, otvoriti žilu da bi istekla suvišna krv; usp. otvoriti žilu s. v. otvoriti. B (s. v. dimitto, intercido … odpreti žile). [On] poklam si e včinil na ruke žilu odpreti. Habd ad 151. Kupajučem … niti se žila sme odpreti na prošńu ńihovu, niti kupice ali rogi stavļati. Lal vod 19.
II. refl. ~ se
1.
a. raspuknuti se tako da nastane otvor, šupljina. B (s. v. chasmaticus … takov potres po kojem se taki zemļa odpre … razpukne … razdvoi i razija … a negda vse kaj je vokol požre). Vidim strašno zemļa se je otprla, otkuda les zide koga be požrla. Noč viğ 43. Ako se skoro ne obernu k Krištušu, zemļa pod ńimi odpre se i žive … požreti … hoče. Gašp I, 672. Po kaštigi božanski odperla se je zemļa pod nogami ńihovemi i ńe žive požerla. Krist blag II, 174. Glas je zazvonel iz temne glibline. Kak da se je otparla moja jama sama, javila se Zemlja, kak Kip, kak Dojka, Mama. Krl 135.
b. puknuti; procuriti. B (s. v. anastomosis; kervno pļuvańe). Navaden se je otok raspučiti i odpreti po vekšem smehu i kašlańu. Lal vrač 130. Zaceļene rane užgeju se, odpreju se nanovo. Nar besn 38.
2.
a. raširiti se (o porama).Vse tela lukńice potne odpreju se. Lal vod 93.
b. raširiti latice, rascvjetati se. P (s. v. calix … gumbek kojega god cveta pervo nego se razcvete i odpre 568).
c. otklopiti se. Kada stanovito vreme iz glubine morja lupińa ali mati ğunğa na verh izplava, odpre se i čaka na juterńu rosu. Gašp IV, 207.
3. iskreno sve reći, priznati; povjeriti se. B (s. v. credo). Nekoji od straha jednomu samomu človeku, to jest spovedniku, Božjem namesniku, ne ufaju se odpreti i spovedati. Zagr I, 7.
4. početi. Odpre se pondelek, gda k svoje žetve povračajuči se ošpotan be [on žńač]. Nadaž 60. Protuletje rano se odpre z toplem dežğem i vugodnemi vetri. Horv kal-b (1812) 37.
5. ukazati se, pružiti se (o prilici).Drugoč, da meni prilika se odperla je … za sreču vseh ovdašńeh stanovnikov kaj doprinesti budem mogel. Bed 1.
6. izr. ~ se (komu) jezik / vusta.
a. progovoriti (o nijemome)usp. otvoriti se (komu) jezik s. v. otvoriti. Na to se betežniku vuha i jezik odpreše. Nadaž 41. Gda bi se pak vsi čudili, ovo odpru se vusta Zahariaševa i jezik ńegov. Gašp III, 700.
b. početi govoriti, progovoriti. Sada, vusta moja, odprite se, žalosti Marije spevajte. Mil vert 76. Odpreše se … vusta [detetova] … i jezik ńegov govoraše blagosloveči Boga. Evang 144; ~ se oči otkriti, spoznati istinu. Kterigoder dan budete ž ńega jeli, odpreti se hote oči vaše. Habd ad 98. Vzeme Ježuš kruha vu ruke, blagoslovi i vučenikom poda, kaj videči odpru se oči ńihove. Gašp II, 59. Samo čakaj dok ti se oči odpru … kak onda v obladańu mojem budem se raduval. Vukot gol 54; ~ se (komu) vuha pročuti (o gluhome)usp. otvoriti se (komu) vušesa s. v. otvoriti. Na to se betežniku vuha … odpreše. Nadaž 41. [Ježuš] pogledavši vu nebo zdehnu i reče [gluhomu] … Effeta, to je to, odpri se. I taki se odpreše vuha ńegova. Evang 94.
