Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

pf. (pridj. pas. sg. N m. ovenen) isto što ovehnuti. B (s. v.   ovenen).

impf. (prez. sg. 1. ovenujem) impf. od pf. ovenuti; isto što ovehnuvati. B (s. v.   ovenujem  s uputom na venem).

v. ovr-.

m (sg. N oves, G ovsa) bot. zob,Avena sativa; usp. ovas. H (s. v. ), B (s. v.   oves  s uputom na zob, zob s naznakom da je dalm. ), J (s. v.   avena).  Vse sada ta marha opravļa, nikaj za tu službu ne potrebujuč, nego hranu, kot je seno, slama, oves. Habd ad 45. Kupil sem jeden korc ovsa. Var mes 209. Oves, zob, der Hafer. Vitk 33.

n gl. im. od oveseliti (se); veselje, radost. Ov [biškup] isti je leto 1786. na oveseleńe siromakov i ubogeh ostavil fundaciju od 300.000 fl. Danica (1847) 106.

(se) pf. (prez. sg. 3. oveseli se; imp. sg. 2. oveseli; pridj. akt. sg. m. oveselil se, f. -a se, pl. m. -i se; pridj. pas. sg. N m. oveseļen).
I. razveseliti, obradovati. Očisti, oveseli, osvetli i oživi duha mojega z ńegvemi močnostmi za pridružiti se tebi preobilnim veseļem. Kempiš 159.
II. refl. ~ se obradovati se, razveseliti se. Ńegov otec…je se oveselil nad stalnostjum sina svojega. Krist žit I, 158.

impf. refl. (prez. sg. 3. oveseluje se) impf. od pf. oveseliti II; postajati veseo, radostan;fig. Rastužen zrak i pak se oveseluje po svetleh sunca trakih. Danica (1842) XII.

pf. (inf. ovezati; prez. sg. 3. oveže; imp. sg. 2. oveži; pridj. pas. sg. N f. ovezana, pl. D m. -em).
1. isto što obvezati 1. Govedo na zemļu hiti se i tak oveže da gibati se ne bude moglo. Živinvrač 135.
2. isto što obvezati 2. Trulehno, ali rańeno drevje moraš van izrezati do dobroga ili zdravoga i onak obdaj rane z lańem kravjem i oveži suknom. Hiž kniž 175.

pron. (sg. N ovi; oblici koji mogu biti i od ov donose se tamo) isto što ov 1. a. Zakaj je opal ovi sneg? Šim sl 58.

n gl. im. od ovijati; isto što obvezańe. B (s. v. ).