Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

n (pl. A obrezavajńa) gl. im. od obrezavati.
1. isto što obrezavańe 2. Sluga boži Hugo Kardinališ … pregledavajuči obrezavajńa staroga zakona, vu novom teštamentumu troiverstva nahağa. Švag I, 153.
2. u svezi vzeti ~ biti obrezan, sunećen. V nedeļu je [Krištuš] vzel obrezavajńe. Citara 323.

n gl. im. od obrezavati; isto što obrezavańe 2. Obrezavanje Abrahamu dal je Bog na znamenje vekivečnoga obečanja semena. Vram kron 5. Januariuš 1. Obrezavanje Krištuševo, inače mali Božič. Kraj 27.

n (sg. NA obrezavańe, G -a, L -u, I -em) gl. im. od obrezavati; obrezivanje.
1. prema obrezavati 1. B (s. v.  accido, circumcaesura … obrezavańe … vokol rezańe; obrezavańe, okolu obiam, rane kora), J (s. v.  amputatio, circumcisio, falcula, scirpicula). Samo od primernoga … obrezavańa ovakve živice more se nadejati hasen. Danica (1840) 66.
2. prema obrezavati 2; sunet; usp. obrezavajńe 1, obrezavanje, obrizovańe. B (s. v.   circumcisio).  Osmi dan po porodu, preslatkoga i prežeļnoga Ježuša dala je na obrezavańe. Habd zerc 15. [On] ne se strašil podnesti nož obrezavańa. Gašp IV, 326. Vu Krištušu Ježušu niti obrezavańe kaj vaļa, niti neobrezavańe, nego novo stvorjeńe. Ev 264.
3. u svezi lasih ~ šišanje. Radi posla niščetnoga, to jest lasih obrezavańa. Matak II, 46.

impf. (inf. obrezavati; sup. obrezavat; prez. sg. 1. obrezavam, 3. -a, pl. -aju; imp. sg. 2. obrezavaj; pridj. akt. pl. m. obrezavali) impf. od pf. obrezati.
1. rezanjem skraćivati, odstranjivati nepotrebne dijelove (o drveću, trsju, noktima, kosi i sl. ), rezati, obrezivati; usp. dorežuvati, dosekavati, dosekuvati, iskleštruvati, klaštriti 1, kleštriti 1, kļeštriti, metkleštriti, medrezati, obaļati 4, obrezuvati, obrežuvati, obrubuvati, odrezavati 2, odrezuvati 2, odrežuvati 2, odstebluvati, odsvržuvati, okleštruvati, opsekati, opsekavati, opsekuvati, podrezavati, podrezuvati, podrežuvati, podsekavati, podsekuvati, potkleštruvati, prekleštruvati, presekati 2, prirubivati prirubļuvati, prisekati 2, prisekavati, pristrižuvati, prištucavati, raskleštruvati, raskrčuvati, rastrebļuvati 2, rezati 4, rubiti 2, seči¹ I. 4, snažiti, štucati, zrezavati. H (s. v.  obrezavam, obrezavam tersje), B (s. v.  arborator … koi driva čisti … obrezava … kitje obseka, accido … obrezujem … obrezavati, circumscindo … obrezavam … obrezal sem …… obrezati … obrežujem, circumcisorium … barbersko želešce z kem rane obrezavaju se ali ogledaju, demargino … obrezavam … krajke režem, prasocurum …nož kem se porluk obrezava, sarculo … plevatnum motičicum okapam … obrezavam, sarpo… režem … obrezavam z vińakom, superlacrymo … sočim se kot tersje … gda se obrezava sok izpušča, supputo … podkleštrujem … zpoda kleštrim … obrezavam … zrezavam; nohet … nohte obrezavaj i snaži, obrezavam … obrezavam tersje … obrezavam nohte … obrezavam krajke, obrezujem s uputom na obrezavam, okolu obiam … obrezavam), J (s. v.  amputo … okleštrujem … obrezavam … odsekavam … odsekujem, averrunco … obrezavam tersje … kleštrim drevje … prirezavam … odrežujem, circumcido … obrezavam, deputo … odrežujem … odrezavam … obrezavam, opputo … obrezavam …obsekavam), P (s. v.  smilium … nož koim se podplat risa ali obrezava 799, vinea circumciditur … obreže se … obrezava se 51). Dobro je … nokte obrezavati. Vitez kal 6. Goricu [su] ovu okapali, obrezavali i privezavali. Gašp III, 92. Pri … kozah … pažli … na čase obrezavati se imaju. Živinvrač 182.
2. po židovskom i muslimanskom običaju rezati prednji dio kožice na spolnom udu, sunetiti; usp. obrizovati. B (s. v.  frenulum … kožica na sramu človečjem ku židovi obrezavaju). Zakaj se luterani i kalvini ne obrezavaju? Mul pos 53. I osmi dan je včińeno, da su došli obrezavat detčareca. Ev 233.
3. kastrirati, škopiti. Koja ptica se obrezava i za hranu ļudih koļe se ali vubija? Je kopun ona dobra. Hiž kniž 236.
4. u svezama dušu / dušno spoznańe ~ usmjeravati život prema načelima vjere. Grešniki pokorniki … dušu svoju i dušno spoznańe z nožem svete pokore … obrezavaju. Švag I, 154; žepe / mošńe ~ krasti; usp. iz žepa (kaj) tatski odrežuvati s. v. odrežuvati. B (s. v.  tat … ki obrezava lucke  tisk. lučke žepe ali mošńe).

m (sg. N obrezek, pl. N -zki, -ski, G -ov, A -e) otpadak pri obrezivanju, ono što je odrezano; usp. odstrižek, slak 3. B (s. v.  analecta, ancisus, praeputium, resegmen … odrezek … obrezki nohtni, subcesiva, subcesivus; kože obrezki, obrezek, obrezki), J (s. v.  calametum … obreski od tersja … slak), P (s. v.  praesegmen 86). Na protuletje obrezkov tersoveh na prah zežgi. Mikl izb 115. fig. Obrežite se Gosponu i odhitite obreske ali gorńu kožicu serdc vašeh. Gašp I, 125.

impf. (prez. sg. 1. obrezujem) impf. od pf. obrezati.
1. isto što obrezavati 1. B (s. v.  accido … obrezujem … obrezavati, opputo … obrezujem … obsekujem;  obrezujem s uputom na obrezavam), X (s. v.  caedo … circumcido … obrezujem).
2. izr. žepe ~ isto što krasti I. 1. B (s. v.  manticulor …… kradem … jemļem iz bisag … torbe … žepe obrezujem).

n (sg. N obrežje, DL -u, A -e, pl. A -a).
1. obala; usp. breg 2. K obrežju starčec ga je sprevağal. Henr 185. Po letu iščeju si psi … hranu … na obrežju jezerih. Danica (1836) 56.

impf. (prez. sg. 1. obrežujem) impf. od pf. obrezati; isto što obrezavati 1. B (s. v.  amputo … obrežujem … odrežujem, circumcido … obrežujem … obrezal sem, circumscindo … obrezavam … obrezal sem …… obrezati … obrežujem, deputo … obrežujem … obsekam … kleštrim … dorežujem … dosekavam, incido … obrežujem … obrezati terse;  vinograd), J (s. v.  circumscindo … obrežujem … vokol režem, emargino … kraje papera… knige … mozolov … odrezavam … obrežujem).

prep. (oberh)usp. ober.
1. u prostornom značenju.
a. iznad, nad; usp. vrhu, zvrhu¹. B (s. v.  corona … zlamenuje okruglost ka je oberh nohta ali pažnutih živinskeh, exsto nimbus; oberh, rak vsake fele 3. … rak morski veliki i okrugel koi dva kot roga oberh očih ima). Nebesa se otvoriše ńemu i vide Duha Božjega kako goloba greduči … verhu ali oberh ńega. Vram post A, 35. [Na strašnomu sudu] … gledat moraš v lice Gospodinu oberh tve glave. Magd 29. [Golubica je] cel dan po svetu obletavala oberh vod. Zagr I, 24. Ti gore v nebu oberh zvezdih … stanuješ. Lovr pes 4.
b. na. B (s. v.  almutia … sad zovemo mucetum t. j. plašč mali kojega vu cirkve kanoniki oberh rukete običaj imaju nositi na ramenih, chytrapoda 278, periblema). Ti jesi Peter i oberh ovoga kamena hoču izzidati cirkev moju. Vram post B, 51. Ne ostane vu tebe [Jeružalemu] kamena oberh kamena. Ev 92.
c. označava naslojavanje jednoga na drugo. Neki nepriatel človek … oberh pšeničnoga semena posejal je kukoļ. Zagr I, 101.
d. u geografskom smislu: na višem položaju; sjevernije. Nečisovka jest … [bila] poleg križnoga dreva oberh ciglenic. VZA 6, 82. Ovo leto … preminul je Mikula Zrinski … pokopan vu cirkve s. Helene oberh Čakovca. Vitez raf 186.
2. u komparativnom značenju za označivanje kvalitativnog, moralnog ili duhovnog prestiža. Razuma človečega [Duh Sveti] nadhağa i oberh je …. Vram post A, 141. Meštria oberh vseh ovoga sveta meštrih je znati Boga moliti, kak je potrebno. Kraj 5. Ti li radost jesi neba, ti li zmožnost oberh vsega? Citara 206.
3. 
a. označava da je tko iznad koga po hijerarhiji, društvenoj važnosti, statusu, bogatstvu. Kralestvo Židovsko teda rimskomu ladańu … bilo je podložno, ki oblastnike i ladavce polagali i postavļali svoje oberh nih jesu. Vram post A, 12 a.
b. pri izricanju poredbe: od. Zapovedi ńegove nesu teške, nego su … oberh meda … ili cukora slajše. Vram post A, 33. Sveta reč … sladša je oberh meda. Kraj 105.
c. više od (čega).Išče oberh toga što je ona prosila. Vram post A, 66. Duša oberh vsega preštimavati se mora. Matak I, 341.
4. uz to, povrh toga, osim toga. Oberh toga govorjeńa i starica Ana proročica dojde. Vram post B, 20. Oberh toga, hote na hasen biti i onem ki … dužni jesu druge vučiti. Kraj 14. Ako … hotel bi vendar imati vsega dobička 1/4 ter hočeš znati oberh postavļeneh rań 100 kuliko bi jošče dužen bil glavnoga postaviti? Šil 190.
5. zbog (čega).Hoče biti veseļe na nebe … oberh jednoga grešnika pokoru činečega. Vram post A, 156.
6. u svezama čuvati stražu ~ (čega), čuditi se ~ (čega) čuvati što, čuditi se čemu. I pastiri behu v onom ladańe … čuvajuči straže nočne oberh čred svoih. Vram post A, 15. Čudil se je oberh slasti puneh i tečneh jestvin. Gašp I, 205; ~ nature natprirodno. Pravi človek oberh nature rojen be. Vram post A, 16.

kao prvi dio složenice znači viši, prvi, nad-; usp. arki-.