Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

n krpa ili spužva za brisanje. B (s. v. ).

n gl. im. od obrisati.
1. isto što obrisańe 1; u svezi dole ~ smrti ukidanje smrti. Otec v ruke tvoje duha mojega preporučam Po ovom dole obrisanje smerti … znamenuje. Vram post A, 89 a.
2. oprost. Po zakone … spoznanje greha je, a ne obrisanje ni pometenje ni proščenje. Vram post A, 198 a.

n gl. im. od obrisati.
1. brisanje čega mokrog, nečistog; usp. brisańe, obrisanje, brisańe. B (s. v.   strigil;   obrisańe), J (s. v.  abstersio, sudariolum … rubčec za obrisańe pota ali nosa). Pošali meni špongiu na obrisańe suz debeleh. Gašp IV, 702.
2. uklanjanje, odstranjivanje. B (s. v.  abolitio, antiquatio). Hasnovitu negda sudili jesu kupeļ vračiteli iz kervi male dečice na obrisańe gube velikomu Constantinu cesaru pripravļenu. Gašp IV, 735.
3. nacrt, zamisao. B (s. v.   effictio).

pf. (inf. obrisati; prez. sg. 2. obrišeš, 3. -e, pl. 2. -ete, 3. -u; aor. sg. 3. obrisa; imp. sg. 2. obriši, pl. 2. -ite, -ete Zagr I, 21; pridj. akt. sg. m. obrisal, f. -a; pridj. pas. sg. N m. obrisan, f. -a).
1. ukloniti tekućinu, vlagu, nečistoću; otrti, obrisati. H (s. v.   obrisati),  B (s. v.  abstergo, antiquatus, detergeo, extergeo, pertergo, praetergo, tersus; obrisan, obrišujem). Ova opra … suzami noge moje, i z vlasi glave svoje obrisala je. Vram post B, 60. Otac … obriše mu suzna lica. Magd 95. Anda pater on pot večkrat obriše z jednem vilahnom. Gašp III, 125. Takov put je loterne žene koja … i kada si je obrisala vusta veli: Nesem nikaj zla včinila. Krist žit I, 343.
2. samostalno i u svezi dole ~ ukloniti, uništiti; izbrisati. B (s. v.  deletitius … izbrisan … paper spopisan … obrisan … zestrugan). Dole obrisati hoču človeka koga sem stvoril. Vram post A, 90. [Bože] dole obriši iz kńig tvojeh vse hudobe i krivice moje. Kraj 360. Molitva juterńa … obriše tmicu nočnu i odpre obloke svetlosti. Mul pos 483.
3. fig.
a. reći komu vrlo neugodne stvari; izgrditi, ukoriti koga, predbaciti komu što. Naglost svojeh vučenikov … serditemi rečmi obrisa. Habd ad 913. Vezda mu je žmahno obrisal. Brez al 11. Dobro ga je obrisal; oder : … er hat ihn tüchtig ausgezahlt. Krist anh 164.
b. oprostiti. Smiluj se mene grešniku … i obriši i odverzi moj greh. Vram post A, 225. Operi vse grehe moje, obriši hudobe moje. Kraj 485. Operi vse grehe moje, obriši hudobe moje! Citara 291.
c. okajati. Peter apoštol … suzami velikim grehe obrisa, odepra i čista sebe včini. Vram post A, 184.

impf. (prez. sg. 1. obrisavam; pridj. akt. sg. f. obrisavala; pril. prez. sg. N n. obrisavajuče) impf. od pf. obrisati.
1. isto što obrišuvati 1. B (s. v.   apomagna),  J (s. v.   detergeo),  X (s. v.   tergo).  Ona [je] sline, ktere su im z vust i z nosa visele, obrisavala. Habd zerc 135.
2. fig. opraštati. Ja sam jesem ki obrisavam grehe same. Vram post B, 62 a.

m uništavač. B (s. v.   deletor).

f od m. obrisitel; uništavačica. B (s. v.   deletrix).

adj. koji se može obrisati. J (s. v.   delebilis).

m (sg. N obrist, G -a) njem. Oberst; pukovnik; usp. obrster. Nekoj pukovnik (obrist) opita: Kak se zaderžavaju moji ļudi? Danica (1846), 123. Trijumfalno … vuznašašče … v nebo … grofa Baltazara … Kegloviča, cesarskog kiraserskog obrista (naslov).Krl 35.

n gl. im. od obrisati; radnja kojom se (što) obrisalo; usp. brisańe. H (s. v. ).