| preženiti | |
| prežent | m njem. (iz fr.)Präsent; dar, poklon. Turci … na obšanost poslali su mu … jednoga miša. Gobriaš pretolmačil je te ńihov prežent. Škv vab 51. |
| prežentirati | pf. i impf. (prez. pl. 3. prežentiraju) njem. präsentieren; voj. pokretom odručivanja pokazati oružje pri iskazivanju vojne počasti; usp. prezenterati. Stražari prežentiraju. Vit sin 5. |
| prežentuvati | pf. (pridj. pas. sg. N f. prežentuvana) etim. v. prežentirati; predstaviti, pokazati, prezentirati. Bila je [Maria] od predragoga sina Otcu Bogu prežentuvana iliti pokazana. Habd zerc 93. |
| prežervativum | m lat. praeservativum; zaštitno sredstvo općenito. [To je vračtvo] za jeden prežervativum ili občuvańe za ne vpasti vu kakov duševni beteg. Zagr I, 493. |
| prežeš | m (sg. N prežeš, A -a) lat. praeses; voditelj odjela ili ustanove, predstojnik; usp. prežuš. [Peter Sermage] povernuvši se domom … za prežeša odebran bil je. Kerč dužn 22. Vre je pripraven bil prežeš od tribunala meni dekret podpisati. Plača 33. |
| prežgan | adj. (sg. N m. prežgan, -i) lukav, prepreden; usp. precvrt, šegav, vkanliv. H (s. v. ), B (s. v. vulpio; himben, prežgan, tat), J (s. v. astutus, versutiloquus), P (s. v. veterator … prežgani starčak … stari prežgani lisjak … prežganec … jeden starac u vseh čalariah i himbih verlo prevean i precvert 306), X (s. v. calx … callidus … prežgan … vkanliv). Je li bil, morebiti, Tobiaš jeden človek … zvejan i prežgan? Matak II, 83. Odmeknul se je prežgani Goloza nekuliko dana. Mat gen 53. |
| prežganec | m (sg. N prežganec, G -nca) lukavac, prepredenjak. P (s. v. veterator … prežgani starčak … stari prežgani lisjak … prežganec … jeden starac u vseh čalariah i himbih verlo prevean i precvert 306). |
| prežgano | adv. od adj. prežgan; lukavo, prepredeno. J (s. v. astute), X (s. v. calx … callide). |
| prežganost | f svojstvo onoga koji je lukav, prepreden, prepredenost; usp. prežganstvo, šegavost. X (s. v. calx … calliditas). |
