|
pričesto
|
|
|
pričestuvati
|
impf. (prez. sg. 1. pričestujem) impf. od pf. pričestiti I; isto što pričeščati I. B (s. v. communico 3). |
|
pričeščańe
|
n (sg. NA pričeščańe, pričestjańe, G -a, DL -u, I -em, pl. N -a) gl. im. od pričeščati (se). 1. davanje ili primanje pričesti, pričešćivanje; usp. pričest, pričeščavanje, pričeščenje, pričeščeńe. B (s. v. communio … pričeščańe), J (s. v. communio … 2. pričeščańe), P (s. v. hierotheca … posuda največja vu koi se telo božje za pričeščańe čuva 235). Po pričeščańu pak … začel se je [sveti Alojžiuš] Bogu preporučati. Habd zerc 566. Ježuš Krištuš odredil je svete šakramente spovedi i pričeščańa. Gašp IV, 567. Sedem svetotajstva: 1. kerst, 2. berma, 3. pričestjańe iliti s. telo Krištuševo. Mul zak 8. Tretji del svete meše od podigavańa do pričeščańa. Ev 339. 2. u svezama k svetom pričeščańu pristupļevati v. pristupļevati; putno (pre)sveto ~ isto što posledńe pomazańe s. v. pomazańe. Lahko [je] prijeti putno presveto pričeščańe. Matak II, 509. Potlam pričesti se [človek], ali nut po svetem putnom pričeščańu vidi se obeğen. Matak II, 51. |
|
pričeščati
|
(se) impf. (inf. pričeščati, pričeščati se; sup. pričeščat; prez. sg. 1. pričeščam, 2. -aš se, 3. -a, -a se, pl. 1. -amo se, 3. -aju se; imp. sg. 2. pričeščaj, -aj se, pričestjaj se; pridj. akt. sg. m. pričeščal, n. -o, f. -a, pl. m. -i) impf. od pf. pričestiti. I. obavljati obred pričesti, pričešćivati (koga); usp. pričestuvati. B (s. v. communico 3; pričeščam). Jedan redovnik [išal je] stanovitoga betežnika pričeščat. Bel prop 56. [Šimeon] bude … pobožne pričeščal kerščenike. Švag I, 319. fig. Tri puta ju [je] vrag pričeščal. VZA 10, 206. II. refl. ~ se primati pričest, pričeščivati se; usp. pričeščavati se, k svetom pričeščańu pristupļevati s. v. pristupļevati. [On] se prevedno pričešča ili k sebe prijemļe telo i kerv Gospodinovu. Vram post A, 14. Gustokrat se spovedaj te pričeščaj. Petret 271. Okolu Vuzma pri ńem se [popu] pričestjaj. Mul zak 7. Vsako se leto najmeńe jednuč ter poimene k Vuzmu pričešaj. Evang 245. Okolu Vuzma se pričeščaj. Katek 54. |
|
pričeščavanje
|
n gl. im. od pričeščavati se; isto što pričeščańe. Vnoge fele je pričeščavanje. Vram post A, 146. |
|
pričeščavati se
|
impf. refl. (prez. sg. 3. pričeščava se, pl. 3. -aju se; pridj. akt. pl. m. pričeščavali se; pril. prez. pričeščajuč) impf. od pf. pričestiti; isto što pričeščati II. Tako vnoga huda onem dohağaju ki se nedostojno pričeščavaju. Vram post A, 146. Ono vreme [su se] i drugi kerščeniki vsaki den pričeščavali. Habd zerc 381. Davali ste znameńa z Krištušem od smerti gore stati … spovedajuči se i pričeščajuč za Vuzem. Zagr I, 235. |
|
pričeščenje
|
n (sg. L pričeščenju) gl. im. od pričestiti (se); isto što pričeščańe. [Oni] po pričeščenju ne varuju se … od huda, zla, nečistoče. Vram post A, 147. |
|
pričeščeńe
|
n (sg. N pričeščeńe, L -u, I -em) gl. im. od pričestiti (se); isto što pričeščańe. Vsaku nediļu ter svetak s pokorom svetom dušu svoju vračil je i svetim pričeščeńem ojakšuval. Ratk 22. |
|
pričetak
|
m (sg. N pričetak) isto što početek 1. [Krištuš] je pričetak i začetak, pače nareditel i vučiteļ. Bel prop 97. |
|
pričetek
|
m (sg. NA pričetek, G -tka, L -u, I -om, pl. N -i). 1. isto što početek 1. B (s. v. ales … srečnem pričetkom kaj činiti ili srečno kaj pričeti … dobrem i srečnem početkom iti … 3. za zël i nesrečen početëk jemļe se, alpha … princiupium … pričetek ili početek … kakti omega konec … t. j. početek i konec, capitulum 2. … pričetek sententie ili odluke, caput 5. … izhod i pričetek, cerchnus … zgarjavica vu gerlu ali pričetek kašļa, clivius … teški pričetki, coeptum … početek … začetek … pričetek … početje, degusto 3. … vu kakvegod kreposti pričetek včiniti, duco 3. … pričetek vzeti iz kakve stvari, origo … pričetek … iztok, orsus … pričetek … počinańe, primordium … početek … pričetek … vu početku činov svojeh jošče stati … od Boga imat mora početek ki če dober imat zveršetek, stirps 3. … početek … pitańa pričetek; prez pričetka, težëk, začetek), J (s. v. auspicium … dober pričetek … početek … začetek, coeptum … početje … začetje … početek … začetek … pričetek, exordium … pričetek … početek … začetek, inceptum … pričetek … začetek … početek, inchoamentum … pričetek … početek … začetek), P (s. v. divortium aquarum … razdeleńe potoka ali vod koje negda je pričetek otoka potočnoga 26, elementa … pervi pričetki česa god na svetu 14, montium fauces … planinski prodoli … tesni izhodi i pričetki planinski gor vlezališča 42, praeludium pugnae … pristupaj na bojno … pričetek bojni ali boja 381, vestis acupictae meander … zavoj ali zapletek na haļi našiti kojega nit pričetek … nit konca ni lahko moguče znajti 154), X (s. v. avis … auspicium). Šakramentum … je … najvekše dobro od pričetka i stvoriteļa naravi i nature. Bel prop 53. [Ova] skerb, akoprem bila je teška, vendar dober pričetek znanosti vračeńa [ja tak] jesem imel. Lal vrač 6. Ov [kaptolom] s pričetka pečat kloštra … je potrebuval. Domin 109. 2. isto što početek 2. B (s. v. adventus … pričetek leta cirkvenoga kajti S. Petër počel je vreme Adventa t.j. Došestia Krištuševoga čez tri tjedne obslužavati, dies … dan pričińa se od pol noči i terpi do druge pol noču pričetek pak dneva ili përvo vreme veli se), P (s. v. ver primum … pričetek protuletja 64). U pričetku … kraļa egiptomskoga [je] služil. Bel prop 91. Z pričetka ovoga leta gospodin biškup … držal je spravišče. VDA 11, 252. 3. prvi dio, početak knjige. B (s. v. glava 5). Pričetek (naslov).Kerč dužn 3. 4. u svezi prvi ~ ishodište, počelo. P (s. v. elementa … pervi pričetki čese god na svetu … elementi … elementov 14). |