Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. (sg. N m. ptičarski, f. -a) koji se odnosi na ptičar 2; ptičarski. B (s. v.  ames … palica … drug ili prut ptičarski aliti šiba na koju ptičari ptice love; šiba … šiba ptičarska).

m (sg. NV ptiček, G -a, pl. N ptički) dem. i hip. od ptič.
1. isto što ptičica 1. B (s. v. ). Majehen ptiček braniti se ne [znal]. Nadaž 75. Lastovica … čvrguli, a slaviček, drobni ptiček, lepše drabuli. Popevke 208. V germju gńezdi vsaki ptiček. Kal-a (1803) 43. fig. Ptiček, golubiček, ti si veseļe moje. Popevke 203.
2. isto što ptičica 2. Ov mladi človek prek stubičke mere dopada mi se … Ter zato puztete nas jednu lepu mrežu plesti za toga najredkešega ptičeka vu ovom stoletju. Lovr rodb 81.

adj. isto što ptičji. H (s. v.  ptiči lov). Catharina Cankovica [je bila] po mene poslala … jeden ptiči klun i jednu šibicu. VZA 4, 113.

f (sg. N ptičica, G -e, A -u, pl. NAV -e, G ptičic, I -ami) dem. i hip. od ptica; usp. ptiček.
1. 
a. mala ptica, ptičica. H (s. v.   ptičica),  B (s. v.  avicula … ptičica … mala ptica; ptiček … ptičica), J (s. v.  avicula … ptičica, minurio … cverčim kakti ptičice, trochilus … kralic … palčec … stanovita ptičica). Gospodin Bog … vodu z svojemi ribami, zrak z svojemi ptičicami stvoril i nakinčil [je]. Habd ad 2. [Ona] zapazi ptičicu mladem svojem hranu podavajuču. Gašp III, 260. Protuletje z cvetjem diši … ter iz mileh ptičic glasov vsakojačke pesme zleva. Danica (1843) 2. fig. Jedna [veli] ptičica iz neba be spuščena. Habd zerc 141. Jedna ptičica iz neba puščena … nebeske je začela pesme spevati. Gašp IV, 416.
b. zool. u svezama kraļic ~ v. kraļic; potočna / tresorepka ~ isto što pastiričica. B (s. v.  pastiričica … tresorepka ptičica; potočni … potočna ptičica s uputom na pastiričica); ~ golija v. golija; ~ črļenoputasta / z črļenum putańum isto što črlenka 1. B (s. v.  rubecula … ptičica z čerļenum putańum … čerļenka); ~ na repu črlena isto što črlenorepka. J (s. v.  rubecilla … čerlenorepkica … ptičica na repu čerlena); zelenožutec ~ v. zelenožutec.
2. fig. za osobe; usp. ptica 2. Ne dvojim od nektereh, ali se bojim, da je takveh ptičic malo. Habd ad 59. Lepa ptičica je ova gospodična – vredna one hiži tam gde su one preļe. Kruh I, 14. Lepa jesi ti ptičica, škoda da si Zagrebčica. Horv kal-a (1834) 48.
3. bot. isto što kozica 3. B (s. v.  ptiček 2. … ptičica t. j. kozica trava).
4. u svezi ptičice nebeske isto što ptice nebeske s. v. ptica. Imele su … ptičice nebeske gńezda svoja. Habd zerc 123. Ptičice nebeske svojem popevańem slave i hvale stvoritela svojega. Zagr I, 202.

adj. (sg. N m. ptičji, n. -e, f. -a, G n. -ega, D m. -u, A n. -e, f. -u, L m. -em, f. -e, I m. -em, pl. N m. ptičji, n. -a, f. -e, A n. -a) usp. ptiči.
1. koji se odnosi na ptice, ptičji. B (s. v.  augur … zgańavec … zgonitel … t. j. koi ali koja šatra i prišestna poveda iz ptičjega letańa, augurium … proročtvo … ako biva iz gledańa ptičjega … t. j. letańa … zobańa … skakańa i raduvańa, auspicatus … ptičje gledańe i premišļavańe … t. j. kak zobļu … lete … popevaju i žumbore, aviarius … ptičji … ptičja lovina, cirrus … kukmice ptičje na glavah … kakti škerleca … deba, crista … kukma na glave ptičje iz perja kakti škerleca … futača … čapļe; mreža 3. … ptičja, plod 2. … plod ptičji … kokošji). strašilo … strašilo ptičje), J (s. v.  ingluvies … putača … kehļa na ptičjem … kokošjem gerlu), P (s. v.  ornitopodium … ptičja noga 557, parritus … čvergutańe ptičje … žamoreńe … čimboreńe malih ptic 398, saginarium … mesto za ptičje pitańe ali preteleńe 899). I rosum nebeskum telo ńegovo je omoknulo: doklam su … nohti ńegovi kakti ptičji [podrasli]. Habd ad 293. Cesarski dvori, akoprem najlepši … jesu kakti jedne mravinske jame … ali ptičja gńezda. Zagr razg 70. Neplodne cepe z gnojem ovčjem, maršečem ili ptičjem čisto pod večer obloži. St kol (1866) 124.
2. u svezama
a. kukmica ptičja nadignut dio perja na glavi ptice, kukma. B (s. v.  apex 4. … kukmice ptičje kakti deba … škerlca, cirrus … kukmice ptičje na glavah kakti škerlca … deba); lov ~ lovljenje ptica u prirodi, lov na ptice; usp. ptic lov s. v. ptica, pticolov, ptičareńe, ptičarija. H (s. v.  lov ptičji, ptiči lov), B (s. v.  aucupium … lovleńe … lov ptičji), J (s. v.  aucupatio … ptičji lov, suppl. aucupatorius … ptičareńu slišajuči … pticolovski … k lovu ptičjemu hasnujuči); lovec ~ isto što ptičar 2. B (s. v.  lovëc 3. … ptičji), J (s. v.  auceps … ptičar … pticolovec … ptičji lovec).
b. bot. keļe ptičje v. keļe; ptičja trava isto što kozica 3. J (s. v.   asyla);  ptičja zob bot. isto što kalina¹. P (s. v.  ligustrum … kalina … germ kalinov … ptičja zob 517).

m isto što pticonog. J (s. v.  volucripes … ptičjonog).

f isto što krletka. B (s. v.  aviarium … ptičnica … kërletka … gajba … kobača … koš i ono mesto gde se ptice derže i hrane i takaj ono kam hode spat, zotheca 2. … ptičnica).

m kradljivac ptica, pticokradica. Ptičokradec rano se stane. Lovr rodb 32.

m proricatelj na temelju leta ptica, augur; usp. prorok iz letańa ptic s. v. prorok, zvednik iz ptic s. v. zvednik. P (s. v.  augur … zvedavec … zvednik iz ptic … ptičovešč).

m (sg. D Ptujcu) stanovnik Ptuja, grada u Sloveniji. Mikula, papa rimski, Jerolimu Ptujcu … porušenu cirkvu s. Marie … z ńejemi dohodki dal je. Vitez raf 122.