Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

f (sg. N pura, G -e, A -u, pl. NA -e) zool. ženka purana, pura; usp. poka, purmanka. H (s. v.  poka, pura), B (s. v.   gallina;   poka s uputom na pura, pura … puka), P (s. v.  gallina numidica 476). Guske, pure, kokoši nasadi [vu sečnu iliti februaru]. Hiž kniž 166. Ti se kiselo deržiš kak da bi ti bila pura kruh odnesla. Danica (1836) 76. Tijučeju pure, se zbiraju skup. Domj kraj 27.

m (sg. NA puran, G -a, D -u, pl. N -i, G -ov, A -e) zool.
1. velika ptica iz porodice pravih kokoški dugoga gologa vrata i gole glave, puran, Meleagris gallopavo; mužjak te vrste; usp. purman, tuk. H (s. v. ), B (s. v.  gallus, meleagris, turunda; ptica, puran), J (s. v.  gallus gallinaceus, oculus), P (s. v.  gallo-pavus 476). [Pitagoraš] je zevsema štimal da je negda pervo puran bil. Habd zerc 66. Detca su zatukla susedovoga purana. Mul zerc 136. Petrica … se … okolu puranov i gusek je oferkaval. Lovr ker 59. Cvrlji se muž polehko kak v ponjve puran. Krl 67.
2. fig. umišljena, ohola osoba. Naj se ovi purani napuhavaju … na drugom svetu obilno plačali budu tu svoju hudobu. Habd ad 808.

adj. (pl. G puranskih) koji se odnosi na puran; puranov, puranski. [Pokojni Hudmanič] bombardiral ju je … z celum košarum kokošjih jajec, ak ni nutri bilo puranskih … i drugih jajec. Matoš vid 55.

n (sg. N purče, D -etu) isto što purič. Z starem vinom kruh pomoči i purčetu daj vu kļun metči. Danica (1836) 34.

m (pl. A purčinele) tal. pulcinella; tradicionalni komični lik (lutak)talijanske, osobito napuljske pučke komedije, pulčinela; usp. purčinel-mandlic. Ovde je jeden Latin koji purčinele komedije dela. Cepel 156.

m (pl. I purčinel-mandlici) tal. pulcinella, njem. Mannderl; isto što purčinel. Došel je jeden Latin z purčinel-mandlici, pak nam je grof dal jednu komediju igrati. Cepel 159.

m (sg. N purek, G, -rka) puščani metak, purak. Purek, [pu]rka ... die Flintenkugel. G (s. v. ).

m isto što puriflam (i ista etim.). Tocijanke tanke, lajeju flamanke, komorhanski purflam lumbarda čez kalun. Krl 64.

f (sg. N purga, pl. L -ah) njem. Burg; gradić, varošica; trgovište. B (s. v.  agricola … ne samo muži ali poļančani zovu se agricolae … nego takaj ki vu purgah … gradeh … kašteleh zaderžavaju se …koi negda pri Rimļaneh preštimani jesu bili, oppidum … menši varaš … purga priprosteja … tergovišče).

f (sg. N purgacia, G -e, A -u, pl. A purgacije) lat. purgatio.
1. 
a. isto što očiščeńe 9. Kervariti i purgaciu jemati dobro je. Kal 3. Doktor prepiše kojemu betežniku … purgaciu za osloboğeńe ali prečuvańe od betega. Zagr 136. Od čisteńa narave ili purgacie (naslov).Danica (1835) 4.
b. purgativno sredstvo, laksativ. Pod Ovnom … zlo je … purgaciu aliti počist vzeti. Vitez kal 6.
2. rlg. obred očišćenja, iskupljenja. Jednu samo primi purgaciu pri Tobiašu vu delu 18. prepisanu … i očiščen postaneš. Gašp III, 918.