| pustočinitelica | f isto što razbojnica 1. J (s. v. populatrix … robitelica … pustočinitelica). |
| pustoglasen | adj. (sg. I f. pustoglasnum) jako glasan, gromoglasan. Nagańaše ga [kozaci protivnika] opet pustoglasnum krikum. Nov horv 316 a. |
| pustolina | f (sg. G pustoline) isto što puščina 1. a. Prebival je vu jednoj od vsega človečanskoga društva dalekoj puščini … i nikaj drugo mladič ov ni poznal kak okolicu svoje pustoline. Danica (1835) 57. |
| pustopašče | adv. isto što pusto 2. Pustopašče … frei (wild) weidend. Krist anh 48. |
| pustoselina | f (sg. N pustoselina, pl. N -e, G pustoselin) zemljište napuštenoga sela, pustopoljina, selište. Iz celeh prevelikeh kraļevstvih pustoseline i puščine bivaju. Matak I, 184. Ako bi ov naseļeńe … pustoselin prečil, ima mu se obesiti fiškalska pravda na vrat. Nov horv 337 b. |
| pustost | f isto što samoča 1. J (s. v. solitudo … samoča … samoživnost … pustost). |
| pustoš | f (sg. A pustoš, L -i) isto što puščina 1. a. Židovsko ladańe … orsaga ńihova potertje i pustoš kaže i poveda. Vram post A, 183b. fig. [Istina je ta] dana … na obderžańe i okripleńe … vu ovoga svita pustoši. Zrin tov 98. |
| pustovčinļiv | adj. isto što porobļiv. J (s. v. populabilis). |
| pušal | m isto što pušeļ 1. a. (i ista etim.). Jenkrat po večeri pokaza velik pušal listov i reče: Pervo spat ne pojdem nego ovo preštem. Ratk 84. |
| pušaļ | m isto što pušeļ 1. a. (i ista etim.). Vzami rutice trave 1 pušaļ. Luič 113. |
