Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

f (pl. A paculice) isto što poculica. Marinka za mlade mužače delala je paculice. Lovr ker 3.

adv. isto što; pak¹. Pač su mene videli i jesu nazlobuvali mene i otca mojega. Vram post B, 195. Kad se skupa napijemo, tudi mi pač zapojemo. Kal-b (1805) 39.

m v. patjalaš.

m isto što pačolat (i ista etim.). P (s. v.  nebula linea … platno tenehno i prozračno … pačalat … i kaj god je iz takvoga platna 163). Pervo se oblecete vu beli tenki pačalat. Šim sl 57.

n (sg. G pačańa) gl. im. od pačati se; miješanje, upletanje u tuđe poslove. »Moniteur« i »Journal de Paris« muče još … zverhu pačańa ili umešańa Francuske vu posle Španolske. Nov horv 187.

impf. refl. (inf. pačati se; prez. sg. 3. pača se; imp. sg, 2. pačaj se).
1. miješati se, upletati se u tuđe poslove. B (s. v.  pačam se s uputom na puščam se). Nikaj se ne pačaj vu ovoga pravičnoga. Ev 68.
2. družiti se s kime, ophoditi se s kime. Ne pačaj se z onem koji si vu ruke sižeju. Krist žit II, 318.

adv.
1. čak, štoviše, dapače; usp. dapače 1. H (s. v.  pače, pače išče), B (s. v.  actus 2, antiquarius … koi stare reči po kńigah sim tam iziskava ke vre odveržene jesu da ž ńimi govori i kaže se da on sam kaj zna … pače i vsaki on kot stare stvari ļubi antiquarius zove se, immo, quin 2; grozdene pečke, pače), J (s. v.   quinimo).  Nijedne stvari, pače ni vsega sveta cena ne more se tekmiti z cenum jedne duše človečje. Petret XXVIII. Pred vrati pivnice, pače i vu pivnici … ima se napraviti ogeń. Pom 9. Nikakva lepota ni pri mene, pače skoro je rugğa, skoro vse se plača. Mal vit 24.
2. baš naprotiv; usp. dapače 2. Gostete se … ar po smerti več toga činiti ne bute mogli, nego pače z bogatcem evangeliomskem v peklenskeh mukah kapļu vode želeli bute. Habd zerc 72.

n gl. im. od pačiti I; isto što pačka. B (s. v.  intercessio 2).

m onaj koji koga smeta, ometa ili zadržava pri kakvu poslu.J. (s. v.   morator).

(se) impf. (inf. pačiti; prez. sg. 1. pačim, 2. -iš se, 3. -i, -i se pl. 3. -e, -iju; pridj. akt. sg. m. pačil n. -o f. -a pl. m. -i; pridj. pas. sg. N m. pačen; ptc. prez. pl. N f. pačeče, A m. -e).
I. smetati, ometati, zadržavati (koga) u kakvu poslu; priječiti (što).B (s. v.  Amazones, centrum … 2. herga tverda vu drevu ka pači sekire … spodobno nahaja se vu pečine ko kvari oceli, colluco … zpreseči sveržje dreva koje pači svetlosti, dehonestamentum, detineo 2, impedio 2, obvarico, praepedio, praeposterus … naopak oberńen … nereden … spačen red … pačiti ļude, retae, scandalizo … pačim;  pačim s uputom na zadržavam), J (s. v.  depravo … pačim, impedio, impilia, indupedio, intercipio, obvarico, quominus). Ako tebe kerščenika ruka tvoja zmučuje, pači i spačuje, odseci (j)u. Vram post B, 111. Gde sem … šentencie … vun zgovoril tak sem je zgovoril da me pače slovenskomu pismu. Kraj 19. Zmed ńe sami 20 junaki … ruke jesu zasukali, meč van ztergnuli i sebi pačeče pomorivši v grad vlezli. Vitez raf 92. Blizu hiž držal sem se da ne bi komu na putu pačil. Velikov 79. Duge oprave … da ne pačiju pri delu, okol bokov podpašuju se. Krist žit I, 346. Stari … krov vam ne pači. Domj sunc 15.
II. refl. ~ se mučiti se; nastojati oko čega, truditi se. Da te siromaštvo, beteg … ne pritisne, pačiš se vse dneve. Habd zerc 322. Natura pači se imeti novozmišļena i lepa, odurjava zločesta i lagodna. Kempiš 200. Pači se z puščeniki vu temne gore … Jošue kapitane. Švag I, 310.