| počastiti | pf. (pridj. akt. pl. m. počastili) pf. od impf. častiti; iskazati (komu) čast. Ako želiš … Ježuša … počastiti … pridaj sim Litanije. Ev 397. |
| počastivati | impf. (prez. sg. 3. počastiva) impf. od pf. počastiti; iskazivati (komu) čast, častiti. Biškup … Svetog Duha s pukom počastiva. Brez usp 159. |
| počasu | adv. s vremenom; usp. počasom. Gda jedno malo vode na nežgan cigel opadne, taki se pismo zbriše i počasu na nikaj dojde. Škv hasn 282. |
| počekańe | |
| počekati | pf. (inf. počekati; prez. sg. 3. počeka, pl. 3. -aju; imp. sg. 2. počekaj; pridj. akt. sg. m. počekal) pf. od impf. čekati; isto što počakati. H (s. v. ), B (s. v. čakam). Kak služiš da te Bog počeka na pokoru? Čaka te da pokoru činiš i da se pobolšaš. Mul hr 451. O, naj jošče jedno malo počekaju. O bleiben Sie noch ein wenig da. Krist anh 193. |
| počekuvati | impf. od pf. počekati; isto što počakuvati. B (s. v. čakam). |
| počelo | n (pl. N počela, G -ih) osnovni izvor, temelj, počelo. Nekoje [stvari od Boga stvorene] … ne živu, kako kameńe, ruda … četiri elementi ili počela. Bel prop 105. Čes kožu dobiva telo iz zraka vnožinu duševneh i tenehneh započetneh močih ili: počelih (elementumov). Danica (1850) 103. |
| počem | adv. pošto, koliko; u svezi ~ dojde po kojoj je cijeni, koliko stoji. Hočeš znati počem dojde močenoga [sukna] ref. Šil 129. |
| počenuti si | pf. refl. (pridj. akt. pl. m. počenuli si) čučnuti (v. i čeneti). Matiaš: Zakaj si niste dole počenuli? Jugovič: I to sem včinil, ali mi je ravno onda prav v zube plunul. Brez mat 58. |
| počer- | v. počr-. |
