Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

pf. (prez. sg. 1. razgolim) skinuti odjeću, razgolititi. J (s. v.  enudo … razgolim … gologa činim).

m (sg. N razgon, pl. N -i, A -e).
1. isto što jarek 1. B (s. v.  comma 2 … voda iz visokoga opadajuča … razgoni med slogmi, elix … razgon … jarek med slogmi po kom voda iz ńive zteče, lira … brazda … razgon; jarëk 2. … jarek med slogmi … razgon … gda plug brazdu odmeče a negda i brazda se zove, razgon s uputom na brazda … razgone delam … ki razgone dela … mali razgon … na razgone vodeni razgon … po kom voda oteče).
2. isto što brazda 3. Istina je, na obrazu ńegovom bilo je videti cele brazde i razgone koje ono nebesko treskańe gluboko bilo je zarezalo. Krizm raj 23.

impf. (prez. sg. 3. razgoni) impf. od pf. razgnati; rastjerivati. Serditost decu i družinu razgoni. Habd ad 1021.

m (sg. N razgoń, G -a, pl. A -e).
1. isto što brazda 1. P (s. v.  ager liratus … poļe se na razgońe orje 38).
2. isto što jarek 1. P (s. v.  lira … brazda … razgoń … jarek (prez koih se ral na sloge orati ne more 40 ).

pf. (pridj. akt. sg. f. razgorčila) učiniti gorkim;fig. To je žalost kotera je nevolne nuter na nutrešnem serci razgorčila. Perg 190.

n (sg. G razgovarańa, I -em) gl. im. od razgovarati se.
1. isto što razgovor 1. Ali tuliko je … svojem razgovarańem hasnila, kuliko da bi bila oļem … zažgana derva polevala. Habd ad 312.
2. zabava, razbibriga. Razgovarańa tilu svojemu dati ni hotil drugoga nego ako je jenkrat ali dvakat v tajednu na lova izašal. Ratk 67.

impf. refl. (prez. sg. 1. razgovaram se, pl. 3. -ate se; imp. pl. 2. razgovarajte se) isto što razgovarjati II. B (s. v.  colloquor … razgovarjam se … spominam se … spomenkujem se … razgovaram se s naznakom da je dalm. ). Meğ vami [se] razgovarajte vu duhovneh popevkah. Petret XXI.

n (sg. NA razgovarjańe, G -a, L -u) gl. im. od razgovarjati (se).
1. isto što razgovor 1. B (s. v.  bellaria 2. … pri drugom stolu ili pri sadu veselo i vučeno razgovarjańe, collocutio … razgovarjańe … spominańe … zestajańe … na razgovarjańe dojti, confabulatio 2. … razgovarjańe, congressio 3. … oštro razgovarjańe, consolatio … razgovarjańe, sermocinatio … razgovor … razgovarjańe, verbocinium … razgovor … razgovarjańe), J (s. v.  sermocinatio … razgovor … razgovarjańe), P (s. v.  vox sermo … govor … govoreńe … razgovor … razgovarjańe 396), X (s. v.  fari … confabulatio … razgovarjańe). Obilno jest razgovarjańe naše. Vram post A, 64. Po priprosteh ļudih bedastom razgovarjańu … od krizme [se] ne damo odvernuti. Mul šk 348. Drago mi bi bilo ako bi pri meni denes pri obedu poradi priatelskoga razgovarjańa ostati hotel. Ğurk 164.
2. odvraćanje, odgovaranje; usp. razgovoreńe. B (s. v.  dehortatio … razgovarjańe … razgovoreńe … odvračańe z razlogi … tolnačem), J (s. v.  dehortatio … razgovarjańe), X (s. v.  suadeo … disuasio … razgovarjańe).
3. isto što prodeštvo 1. P (s. v.  vox sermo … govor … govoreńe … razgovor … razgovarjańe 396).

(se) impf. (inf. razgovarjati, razgovarjati se; sup. razgovarjat se, prez. sg. 1. razgovarjam, -am se, 2. -aš, 3. -a, -a se, pl. 1. -amo se, 3. -aju, -aju se; pridj. akt. sg. m. razgovarjal, f. -a, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N m. razgovarjan; pril. prez. razgovarjajuči; ptc. prez. sg. N m. razgovarjajuči, n. -e, f. -a).
I. 
1. odvraćati (koga od čega), odgovarati; usp. razgovorjati I. H (s. v.   razgovarjati),  B (s. v.  abhortor … razgovarjam, dehortatorius … razgovarjajuči … odnukavajuči, dehortor … razgovarjam … odnukavam … odvračam zrokmi … tolnačem … drugač svetujem, dissvadeo … razgovarjam … razgovoril sem … razgovoriti nekoga vu kakvom duguvańu … rasvetujem … odvračam; razgovarjajuči, razgovarjam), J (s. v.  dehortor … razgovarjam … odgovarjam, dissvadeo … razgovarjam), X (s. v.  suadeo … disuadeo … razgovarjam). Začmu je … nazlobuvati i druge od ńihovoga … tovaruštva razgovarjati. Habd ad 739. Ali nekoi Elimaš copernik ńega [Šavla] razgovarjati i odvračati poufa se. Gašp II, 863.
2. tješiti. B (s. v.  consolor … razveseļujem … vtažujem … dobrovolim … razgovarjam). Hižnici dobri jeden drugoga v žalosti, teškoče pomaga, razgovarja, brani. Vram post A, 42. Zvun toga betežne … dobrem navukom vesele i razgovarjaju. Habd ad 1041.
II. refl. ~ se razmjenjivati misli, razgovarati; usp. divaniti II, razgovarati se, razgovorjati II, spomenati se, spomińati se, spomenkuvati (se), spomenuvati se, spomeńkuvati se, spominati II. 3, spominkati se, spomińati II. 2. B (s. v.  caedo 7. … razgovarjati se… spomenkuvati se vkup z drugem, colloquor … razgovarjam se … spominam se … spomenkujem se … z kem god razgovarjati se, confabulo 3. … razgovarjam se, sermo … od občine govoriti … razgovarjati se, sermocinor … razgovarjam se … spominam se … govoriti … razgovarjati se z nekem, verbum … govoriti z kem … razgovarjati se z kem; razgovarjam se, zpomenkujem se s uputom na razgovarjam se), J (s. v.  colloquor … pominam se … razgovarjam se, consermocinor … spominam se … razgovarjam se, sermocinator … vnogogovoritel … ki se rad razgovarja), X (s. v.  loquor … colloquor). Jeden dečaric imajuči 6 let razgovarjal se je negda z svojem otcem. Šil 292. Ovo več puti spoznavamo kada se dugo razgovarjamo. Kempiš 34. Ovde … on … z ńimi se ļubļeno razgovarja. Krist žit I, 142.

m
1. isto što odgovarjavec 2. J (s. v.  dissvassor … razgovoritel … razgovarjavec … odgovarjavec).
2. onaj koji (s kim) razgovara; usp. spominavec 2. X (s. v.  fari … confabulator … razgovarjavec).