Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

f (sg. NV razveselitelica, D -i, A -u) f. od m. razveselitel; usp. razveseļitelnica.
1. ona koja daje utjehu, koja krijepi, jača; tješiteljica, hrabriteljica. H (s. v.   razveselitelica),  B (s. v.  consolatrix … razveselitelica … vtažitelica … utišitelica … razgovoritelica, focillatrix 2. … razveselitelica;  razveselitelica), J (s. v.   consolatrix).
2. kršć. samostalno i u svezama najvekša ~, vseh betežnikov / nevoļneh i siromašneh ~, žalosneh ~ Djevica Marija kao tješiteljica, ohrabriteljica onih koji su žalosni, koji trpe. O, kak srečen otec, kak srečna je mati bila, iz koterih je iznikla vsega širokoga sveta najvekša razveselitelica. Nadaž 46. [Vu] betegu skaza mu se vseh betežnikov razveselitelica. Nadaž 41. Nego sama samehna čista konšcijencija bude ona najmogučneša branitelica naša i razveselitelica. Zagr I, 2. Spoznal je sredbenicu svoju pri Bogu i najvekšu razveselitelicu … blaženi Pavel, reda čisterskoga. Gašp III, 478. [Ona] je vseh nevoļneh i siromaškeh pomočnica i razveselitelica. Gašp III, 268. O žalostneh razveselitelica! Ježuša Nazarenskoga kraļa židovskoga roditelica … miloščih nadelitelica, žalostna devica, pod križom tugujuča mati žalostih Marija! Gašp III, 4.

(se) pf. (inf. razveseliti, razveseliti se; prez. sg. 1. razveselim se, 2. -iš se, 3. -i, -i se, pl. 3. -iu, -e se; aor. pl. 3. razveseliše se; imp. sg. 2. razveseli, pl. 2. -ete se; pridj. akt. sg. m. razveselil, razveselil se, n. -o se, f. -a, pl. f. -e; pridj. pas. sg. N m. razveseļen, razveselen, f. razveseļena, A m. razveselenoga, pl. N m. razveseļeni, razveseleni, f. -e, A m. -e; ptc. prez. sg. N m. razveseleči).
I. 
1. učiniti (koga) veselim, dobro raspoloženim, razveseliti (koga), obradovati. B (s. v.  auctus … kruto razveseļen … nadeļen velikim veseļem, delibutus, oblecto … zločesto koga razveseliti, theatrum … razveseliti gledajuče ili igrogledavce), J (s. v.  laetificus … razveseleči). Cvetje i ostale druge trave lepu duhu imajuče … z svojum duhum betežnika jako razveseliu. Lal vrač 67. Sunca pogled … me [je] razveselil. Lovr pes 5. Ja znam da vi bi teli v beli, lepi svet, da tožne razveseli vaš obraz. Kov tisk 67. fig. [On] obeseli i razveseli serce človeče. Vram post A, 75. [On] buduču domovinu našu dostojal se bude razveseliti. Nadaž 6.
2. donijeti utjehu, okrjepu, mir (komu), utješiti, okrijepiti (koga).H (s. v.   razveseļen),  B (s. v.  allevo … pomoči … zlehkotiti … razveseliti i iz nevoļe zneti nevolnoga, amoeno, conijcio 2. … razveseliti koga, consolatus … razveseļen … utežen … utišen … razgovorjen … razgovorjena … razgovorjeno, diffundo ... razveseliti koga, sano;  razveseļen), J (s. v.  afficio … koga razveseliti … komu milošču vučiniti, consolatorius). Običaj dobroga angela jest da prosterte i prestrašene strahom i bojaznostju razveseli. Vram post A, 19a. Blaženi oni ki se sada turobe, ar oni razveseleni hote biti. Habd ad 813. Žalostne razveseliti [je delo miloserdnosti]. Mul šk 18. Blaženi, koji se žaloste, ar oni razveseleni budu. Katek 120.
II. refl. ~ se
1. postati veseo, radostan, razveseliti se, obradovati se; usp. razveseleti se, razveseļiti se. B (s. v.  razveseļujem se … kruto se razveseliti). [Ļudi] se z malum dečicum radi vu svoih tugah razvesele. Šim prod 32. Razveselete se, razveselete vsi koji pod terhom nevoļ i pregonov vašeh sehnete. Gašp IV, 786. Jedino želeńe moje je bilo tebe pozdraviti i z tvojum se predragum nazočnostjum razveseliti. Krist anh 233. Kada je hodil po potu za Jelenovem tragom, malo se razveselil i nasmejal, deca so bila sita. Kov tisk 95. fig. Razveselilo se je serdce moje. Gašp IV, 35.
2. doći k sebi, sabrati se, odahnuti. B (s. v.   colligo).
3. odmoriti se, opustiti se; okrijepiti se; razonoditi se. B (s. v.   relaxo).  Jako žeļno jesem izčekival novine naše horvatzke … da se z ńima zabavim i razveselim. Klar gaju 251.

adj. isto što razveselitļiv. X (s. v.  solor … consolabilis).

adj. koji može utješiti, obradovati; usp. razveselitliv, razveseliv, razveseļiv 1. B (s. v.   consolabilis).

adj. isto što razveselitļiv. J (s. v.   laetabilis).

adj. koji razveseljava, čini dobro raspoloženje. B (s. v.  paramythia … razgovor razveselni; razgovor … razgovor razveselni).

m isto što razveselitel 2. B (s. v.   allector).

f isto što razveseleńe 2. J (s. v.   solatium).  Gdo zmed svetskeh ne bi razveselnost i radost duhovnu rad priel? Kempiš 76.

(se) impf. (prez. sg. 1. razveselujem, razveselujem se, 3. -je; ptc. prez. sg. L f. razveselujučoj) impf. od pf. razveseliti (se).
I. 
1. isto što razveseļuvati I. 1. X (s. v.  creo … recreo). [Ova voda] objačuje … podbada i podbadajuč razveseluje. Lal vod 63.
2. isto što razveseļuvati I. 2. Prosimo te, vsamoguči Bože! Podeļi da mi ... po tvojoj razveselujučoj milošči se odehnemo. Ev 54.
II. refl. ~ se isto što razveseļuvati II. 1. B (s. v.   obveseļujem  s uputom na razveselujem se).

impf. (pridj. akt. sg. f. razveseļavala) impf. od pf. razveseliti (se); isto što razveseļuvati I. 2. [Elizabeta je] družinu svoju v špitalu pohajala, duhovnum i telovnum pomočjum ńu razveseļavala. Habd zerc 134.