| razveseļe | n (sg. N razveseļe, G -a) isto što razveseleńe 2. Vu peklu skvarjeni nigdar nikakova razveseļa ne primu. Mil kinč 308. |
| razveseļeńe | n gl. im. od razveseliti (se); isto što razveseleńe 3. Seńal je negda kraļ francuski Henrik Trejti da nad ńega bi bil nadskakuval i na falate bil raztergal oroslan koga vu ograje kraļevske za svoje razveseļeńe bil bi deržal. Matak I, 452. |
| razveseļevati | impf. od pf. razveseliti I; isto što razveseļuvati I. 2. Moramo miluvati i z pomočjum razveseļevati one žalostne purgatoriumske dušice. Zagr I, 383. |
| razveseļitelnica | f isto što razveselitelica 2. O Maria … vsih … k tebi kričečih prava razveseļitelnica, za ono veliko veseļe ko si ti priela u ono doba … budi razgovornica duše moje. Zrin tov 340. |
| razveseļiti se | pf. refl. (pril. perf. razveseļivši se) isto što razveseliti II. 1. Poglavnik razveseļivši [se] … reče im, vzemete ga i postavete ga kak je bil navalil sedeti. Habd zerc 45. |
| razveseļiv | adj. (sg. N m. razveseļiv, -i). |
| razveseļivati | (se) impf. (inf. razveseļivati se; pridj. akt. sg. m. razveseļival) impf. od pf. razveseliti (se). |
| razveseļuvati | (se) impf. (prez. sg. 1. razveseļujem, razveseļuem, razveseļujem se, 2. -ješ, 3. -je, -je se, pl. 3. -ju; pridj. akt. sg. f. razveseļuvala; ptc. prez. sg. N m. razveseļujuči, f. -a) impf. od pf. razveseliti (se); usp. razveseluvati, razveseļavati, razveseļevati, razveseļivati. |
| razvesiti | pf. (pridj. akt. sg. m. razvesil) staviti da (što) visi posvuda uokolo, povješati, razvjesiti (što).Koi bi na post Jakoba pred suncem hebda nabral i po stańu razvesil, onde štakorov ne bi bilo. St kol (1866) 164. |
| razvestiti | pf. (pril. perf. razvestivši) poslati unaokolo, proširiti kakvu vijest, razglasiti. [Poslaniki] po svojem povračku opravlena od sebe orsagu razvestivši med drugemi povedali su da ... ban dojti dokončal je. VDA 11, 247. |