Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

(se) impf. (prez. sg. 1. razžaloščujem, 3. razžalostčuje se) impf. od pf. ražalostiti (se).
I. činiti (koga) ljutim, razljućivati (koga).B (s. v.  dražim 2).
II. refl. ~ se postajati žalostan, rastuživati se. Serdce je zlo proti Bogu nareğeno kada ļubav proti grehu ima, kajti se Bog po grehu razžalostčuje. Verh 617.

(se) impf. (prez. sg. 1. ražalujem; pridj. akt. sg. n. razžaluvalo se) impf. od pf. ražaliti (se).
I. isto što ražalostuvati. B (s. v.  contristo … žalostim … razžalostujem … ražalujem s naznakom da je dalm. ).
II. refl. ~ se osjećati žaljenje, samilost (prema komu), sažalijevati (koga).Razžaluvalo se je to Žigtunu. Habd ad 157.

n (sg. NA ražańe, G -a, I -em) gl. im. od ražati (se).
1. isto što klańe 1. B (s. v.  klańe … ražańe), B (s. v.  ražańa mesto, ražańe), J (s. v.   caedes).  Dvorjanik kraļice Candacis drugač neveren i poganin ... kakti ovca na ražańe peļan je. Gašp II, 593.
2. okrutno ubijanje, pokolj, krvoproliće. B (s. v.  occidio … ubijeńe … umoreńe … ražańe), J (s. v.  occisio … vubijańe … pomorjeńe … vumorjeńe … zaklańe … ražańe). Od ražańa [je] hujše krivo jagmeńe ko pomalo siromaha pojeda. Habd ad 447. Clades ... razbiańe, v. pogubeńe vojske. Ražańe. Syl 2, 409.

(se) pf. (inf. razžareti; prez. sg. 3. razžari se, pl. 3. -e se; pridj. pas. sg. N m. razžaren, ražaren, n. -o, f. -a, G m. ražarjena).
I. isto što razbeleti I. B (s. v.  candefactus 2. … bel … razbeļen … razžaren … razžarena … razžareno … razbeļeno kameńe, candens … bel …razbeļen … razžaren … zažaren … goruč … ogńen … vuglen goruč … ogńen, candeo 2. … bel sem … ogńen sem … ražaren sem … zažaren sem … goruč sem … svetim se, candidus 7. … ogńeno železo ili belo … ražareno). Dojde duša prokleta … od ogńa peklenskoga boļe od vsakoga razbelenoga železa ražarjena, ter reče. Mulih prod 143. Glühen ... žareti, razžareti, goruč biti, beliti se. Krist anh 108.
II. refl. ~ se početi jako gorjeti, razgorjeti se, rasplamsati se. Peč [se] razžari. Horv kal-b (1820) 39.

impf. refl. (prez. sg. 1. razžarujem se) impf. od pf. ražariti II; počinjati jako gorjeti, razgorijevati se, ražarivati se; usp. razgarjati se, ražigati II. B (s. v.  exardesco 3. … razgarjam se … razžarujem se), J (s. v.   exardeo).

(se) impf. (inf. ražati; prez. sg. 1. ražam, 2. -aš, 3. -a, -a se, pl. 3. -aju, -aju se; pridj. akt. sg. m. ražal, f. -a, -a se, pl. m. -i, -i se; pridj. pas. sg. A m. ražanoga, pl. N m. ražani; ptc. prez. sg. G n. ražajučega; pril. prez. ražajuč, ražajuči) usp. klati (se), tuči (se).
I. 
1. klati, ubijati klanjem.
a. o životinjama. H (s. v.  ki pse raža), B (s. v.  sagina … pitano marše ražati; koļem, ražam … ražati prasce). Cel mesec … se klala i ražala vnožina ovec i volov bude. Vram post A, 172. Tak smo dokončali, ako ga budemo mogli dobiti po dva novca dobro, ako li nie, mi ne moremo na našo zgubo ražati. Var mes 135. Stareši sin vzeme noš i kak je otca videl ovce ražati, mlajšega brata vu zibki zakoļe. Gašp II, 308.
b. o ljudima. H (s. v.  ražam, tučem), B (s. v.  succidia … ļude ražati; ražam, tučem), J (s. v.   caedo).  Otci ńihovi koliko su veliko žalost i teškoču terpeli videvši i gledeči svoje sinke tako ražajuči i koļuči svoj dragi ostanek. Vram post B, 23a. Hoteli su ńu vnogi nepriateli izkončati, kada su ńe naslednike pregańali i nemilo ražali. Mul pos 36. Kakva bi to pošast od sabļe bila koja bi tak nemilostivno seči i ražati mogla? Danica (1840) 112. fig. Jeružalem Jeružalem, koteri ražaš i koleš proroke. Vram post B, 14. Ki komu hranu vzeme, on ga raža, i ki vkańuje najemnoga težaka plaču, kerv preleva. Habd ad 443. Smert … vse jednako rani, raža i vmarja. Zagr I, 496. Naj bi si je tam na večnici sudil i ražal, neg ovde doma. Velikov 95.
2. ozljeđivati, ranjavati. Ja pošiļam k vam proroke … zmeğ ńih budete ražali i na križe raspińali. Evang 11. fig. Tak je merska … molitva … grešnoga človeka, ki … Sina Božjega drugoč raspińa i raža svojemi navadnemi grehi. Kraj 51. Ovoga kipa kuliko goder krat grehom … vbodeš, tuliko krat ranu stvoritelu tvojemu zavdavaš i ńega ražaš. Habd ad 10.
3. okrutno, ubijati klanjem, masakrirati. B (s. v.   trucido).  Cesar … je bil svoj šereg poslal na Antiočiance da one ražaju, seku. Šim prod 122. Moškoviti v varaš, Turci van strelaju! Ovi one, oni ove nemilo ražaju. Mal isp I, 45. Sin ńegov kervoločno je vse ražal i sužne vojnikom svojem predal. Mikl izb 44.
4. sjeći na komade, rasijecati (o mesu).Poveč oštarijašu, naj tuče, peče, koļe, raža, kuha vse. Brez diog 146.
5. ubijati (o kukcima).[Elizabeta je] nehasnovite kukčece ž ńih otepala i ražala. Habd zerc 134. Ona buhe i nehasnovite kukčece ž ńih je otepala i ražala. Gašp IV, 410.
6. usmrćivati (o bolesti, gladi, nesreći i sl.).Zarad ovoga greha prokletoga raža ļudstva tuliko kuga. Šim prod 411. Kada … sveti Agaton papa rimski je ravnal cirkvu … strašna kuga vse ļudctvo rimļansko nemilostivno je ražala. Gašp I, 375. Najsilneši ogeń … koji je i ļudi i živinu ražal ni raztalil tuču. St kol (1866) 217. fig. Živleńe vezdašńe spodobno je … jednomu strahovitomu Orsagu koi stanovnike svoje raža i požira. Verh 51.
7. u svezi ~ bravu nasilno otvarati vrata, provaljivati. Pri gospone rihtare ražali so brave, morebiti da se je [Urša] obarnice objela. VZA 13, 11.
II. refl. ~ se međusobno se tući, boriti, ubijati. P (s. v.  gladiator … igra rimska … kada se ļudi meğ sobum … jesu ražali 318). Beg posta i po vsem poļu se ražaju, jate, jedne strele, druge pri vmarjaju. Jurj 53. Židovi na više stranih razdeļeni sami med sobum jesu se ražali. Krist blag II, 228. Ove fele zveri višeputi se same med sobum ražaju. Danica (1842) 89. fig. Duše … proklete … ražaju se, koļeju se nad nesrečum svojum. Matak I, 20.

m onaj koji ubija, kolje. B (s. v.  ražavec … ražavec živine za aldov).

m (sg. NA ražen, L -žnu, -e) isto što ražeń 1. P (s. v.  veru 956). Gda bi na ražne pol deteta pekla, duha pečeńa prošla je bijla meğ ludi. Vram post A, 186. Starica mati opazila je ... racu li, kokoš li, na ražen natekńenu. Habd ad 228. Ovak temjan na ogńu, pečenka na ražnu, zemļa pod plugom ... i vsaki človek mučeni mora reči: ja terpim. Gašp IV, 272. Onak su klin zabijale [žene i] mlekom zalevale ražen. Starine 25, 7. Kaj te ne oberču na činžu kak vola na ražnu? Krl 23. fig. Sada je ov ražen preko srca Jelenovečke prošel. Starine 25, 7.

pf. (pridj. pas. sg. N m. razženščen) oduzeti, ukloniti ženske osobine;fig. nježan, milozvučan (o jeziku).Ima zatem jezik isti ov francuski i ovu lepu lastovitost da niti je onak čisto preomehčen i razženščen, kak je talijanski, niti opet tak trd i okosit kak je anglijanski. Henr 176.

m (sg. NA ražeń, G -žńa, DL -u, I -em, pl. A -e, L -eh, I ražńmi) usp. ražen.
1. duži ili kraći štap na koji se natakne meso ili životinja kako bi se okretanjem iznad vatre pripremilo za jelo, ražanj. H (s. v.   ražeń),  B (s. v.  asso … na drveneh ražńeh peči, colurnus … ražeń leskov, cuspis, obelus, veratus; nateknujem na ražeń, pečem … peči na drveneh ražńeh, ražeń), J (s. v.  cratenterium, veru), P (s. v.  verutum 359). Pavel Kinižiuš … vučinil je … vsaki dan jednoga … k ražńu privezanoga na ogńu peči. Habd ad 132. Niti je imal lonca, niti ražńa. Rob I, 120. Na verhu zverta se lukńa vu koju se jeden mesingasti štilek (špica na spodobu ražńa) … zabije. Tuč 8. Gledi Imbro kak se na ražnju obrača vol. Krl 41. fig. Ne moreš terpiti buhe … anda kako bi terpila klišče, ražńe i ogań, ter na se veke. Mul jač 81. [Grešnika] budu vekoma oni peklenski sokači živoga ... na ražeń nabadali. Zagr I, 561.
2. duguljasto zašiljeno koplje. Piane žene ražńe i nože zdigavaju. Habd ad 868. Koj god bude suprot babam kaj govoril [ona] … ga hoče z nožem ali pak z ražńem zaklati. VZA 6, 231. [Apoštoli su] z ražńmi i sulicami prebadani. Verh 540.
3. izr. ~ dela, a zver je još cela, ~ pred pečenkum delati veseliti se onome što je još daleko od ostvarenja. Ražeń dela, a zver je još cela. Danica (1842) 75. Ražeń pred pečenkum delati; ohne den Wirth Rechnung machen. Krist anh 180.