Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

regulacija	f (sg. N regulacija, G -e, A -u, pl. NA regulacie) etim. v. regula; uređivanje, usklađivanje, uspostavljanje (čega) po određenom planu, pravilu. Vojnički stališ … vu februariušu banskeh krajin novu regulaciju … je obznanil. VDA 11, 235. Spravišče vu Zagrebu je se počelo, vu kojem … vnoga i velika dokončali [su], naimre za priete i Dvoru Kraļevskomu obznańene voiničke regulacie. Prid kron 32.
regulament	m (sg. G regulamenta, A regulament) fr. réglement; propis, uredba (o čemu).Nekuliko [gospode] vu konferenciu … je se ih spravilo ter iz ńe obznanilo da kruto vsi žele … da red vu krainah polak novog kak veli se regulamenta napravi se. Prid kron 28.
reguleran	adj. etim. v. regula; koji je podvrgnut pravilu, propisu, upravljen, reguliran. [Potrebno je] za obderžati med ńimi bolši i reguleran red pod našu veruvańa i jakosti vrednu cešku pečat takove artikuluše i punkta van dati. VZA 16, 310.
regulica	f (sg. N regulica, A -u, pl. NA -e) etim. v. regula; dem. od regula. 1. isto što naredba¹3. Regulice kerščanske na sveto živleńe i na zveličeńe kruto hasnovite (naslov).Mul šk 529. Rasti k letu trava ali ne, samo da je letos dobro. Veselkovič: Prav imaš, to je i moja regulica. Brez mat 61. 2. isto što naredba¹4. Kajti malo bilo je za vse redovnike kloštrov, [on] podigne tretji red pokornikov zvani, ńemu stanovite naredbe ili regulice prepiše. Gašp IV, 62.
reguluš	m lat. regulus; zool. gušter bazilisk,Basiliscus plumbifroms. Kača imenom reguluš takove je nature da samomu človeku more naškoditi i ńega z pogledom svojem vmoriti, a drugomu zverju nikaj ne naškodi. Šim prod 336.
reja	f (sg. I rejum) davanje stoke u najam. Stanovniki, pokehdob je ńihov kotar jako kamenit, tak malo imaju poļa, zato se više z vinstvom, oļem i svilum i maršečum rejum zabavļaju. Danica (1842) 17.
reka¹	f (sg. N reka, G -e, A -o, L -i, pl. N -e). 1. veći prirodni tok vode tekućice, rijeka; usp. rika. H (s. v. reka potok), B (s. v. aba … gora armenska iz koje izhodi ona velika voda ili reka Efrateš, amnis … reka berza i nagla, Dravus … Drava reka plemenita … ka zhaja iz Korutane i luči stran orsaga slovinskoga od ugerskoga tia doklam se požira pod Osekom od Dunaja, flumen … reka … reka bistro tekuča, fluvius … reka, congelo … zmerzavam … oledvenujem … zimum skup stiščem … tverdo činim … manikujem … reka oledvenela je, Savus … Sava … reka horvatskoga orsaga; luben morska riba … vuk iz Tevera reke, reka … reka bistro tekuča … reka ova vteče se v drugu, reke, Sava … plemenita reka slovinskoga orsaga), J (s. v. amnis … reka, flumen … reka), P (s. v. amnis … reka … reke 25, amnis alveus … reke log … kajti se vloži reka kud navadno teče 26, amnis vivus … reka živa 25, classis procincta … šereg ladjih … šereg pomorski ali na veliki reki 974, cothon … luka pri morju ali veliki i poglaviti reki načińena … luka rukotvorna 30, diverticulum fluminis … odbiańe reke 26, miles classiarius … vojak povodni ili … na veliki reki 374). Šetal se je negda po bregu Jordana reke Gerašimuš. Habd ad 49. Pale so iz neba … zvezde … v reko pa se oživele: zato tako so srebrne, pune zlata, svilne preje. Kov tisk 36. 2. u svezama reke razlevańe isto što povodńa. B (s. v. reke … reke razlevańe).
reka²	f (sg. A reko) isto što izrečeńe 3. Ovo reko [mane, thecel, phares] videči [na zidu] Baltažar med vsem veseļom tak se je prestrašil (tisk. prestahšil) da kolena od straha derhtala mu jesu. Mulih prod 156.
rekabita	m (pl. N rekabite) bibl. pov. onaj koji je prema židovskoj predaji bio potomak Rehabov i živio nomadskim načinom života, rehabit. Da mi (kakti rekabite) blagoslov od Boga zadobimo, a ne (kakti nepokorni Šaul) od ńega se odhitimo. Mul šk 287.
rekl	m njem. dijal. Röckel; vrsta odjevnog predmeta, kaput; usp. reklec. Vuksan: Je vam bogme on isti [vrag], kojemu sem ja hlače i kratki rekl iz črnoga krzna delal. Brez mat 94.