Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

f (sg. N rezolucija, rezolucia, G -e, rezolucije, resolucie) lat. resolutio; stav, odluka, zaključak. [Ona] ništar mańe do vašega gosp. voļe i resolucie je vu tamnicu položena. VDA 8, 58. Za izdigńene leta 1756. varmeğe kraļevska došla je rezolucija. VDA 11, 250. To je jedna viteška rezolucija, ali vendar odzad jako žekče. Brez diog 119.

adj. indekl.; lat. resolutus; koji je odlučan, spreman. Šandor je rezolut putom pravice takova iskati, oni na vsakom sudu zgubiti moraju, naj se v pravdu ne puščaju. Hip 80a.

adj. indekl.; fr. raison; koji je razborit, promišljen. I da vide kak sem rezonabl, i oni i g. stric Laslo imaju i nadaļe ovu istu službu i dvorbu kakvu su do sada kakti tutori moji imali. Hip 80b.

n (sg. G rezopotezja) skiciranje, ocrtavanje. J (s. v.  diagraphice … rezopotezja znanost … meštria slikovańa).

pf. (pridj. pas. sg. N m. rezrivan) raširiti; proširiti. Te ima želodec rezrivan kakti porta, tri barila vu njem i mendulova torta. Krl 47.

adv. na način rezanja, režući. B (s. v.  scissim … rezuč … kalajuč … na način rezańa), X (s. v.  caedo … incisim … rezuč).

pf. refl. (pridj. akt. pl. m. rezvrstali se) rasporediti se, razvrstati se. Prav turobno smo stali se, zafalili na mnogom, v kolih rezvrstali se, zakričali smo Zbogom. Vidr jel 69.

pf. refl. (pridj. akt. pl. f. režalile se) osjetiti sućut (prema čemu), ganuti se, ražaliti se (nad čim).I onda … su mu se te reči režalile, pristupil je k nemu i od živice ga odrinul. VZA 1, 112.

n gl. im. od režati (se).
1. isto što pučina 1. B (s. v.  hiatus … zijańe … režańe … ziališče … režišče … puklina … razdvojeńe … puklina zemļe, pator … zijańe … režańe; režańe zemļe), J (s. v.  ruptio … razpučeńe … razpuk … predirańe … pretergańe … prebijańe … raztergańe … režańe).
2. isto što hrčańe. B (s. v.  režańe zemļe … režańe pesje).
3. samostalno i u svezi vust ~ isto što osmehavańe 1. J (s. v.  sanna … osmehavańe … ocerjańe … vust režańe). Pilatuš videči Ježuša ni krivoga ni dužnoga ter našadši pravičnoga, iskal je osloboditi vnogoverstemi načini: da bi pak režańe čemerno Židovov potišil. Hiž kniž 100.

(se) impf. (inf. režati, režati se; prez. sg. 1. režim, -im se, 3. -i, -i se, pl. 3. -e; pridj. akt. sg. m. režal, pl. m. režali se; ptc. prez. sg. N m. režeči, n. -e, f. -a).
I. 
1. biti razjapljen, pucati, razdvajati se, zjapiti; usp. zijati 1. H (s. v.   režim),  B (s. v.  circumhisco … okolu ziam … režim … okol razpucan sem, hians … zijajuči … režeči … režeča … režeče, hiasco … zijam … režim, hiato … gusto zijam ali režim, hio … zijam … režim … režal sem, hisco … ziam … režim … razstupļujem se … razdvajam se … odpiram se … stańe razstupļuje se ali reži;  režati), J (s. v.  hio … zemļa se od vručine puca … reži).
2. isto što hrčati 1. B (s. v.  režim 2. s uputom na erčim). Pervo vsa zverja jesu nim na službu dvorila, sada pako na nih reže. Zagr IV, 128. fig. Viğ, ako mu pravdeno pasja prispodoba ne dopada … lasi reže i podigaju se. Habd ad 1001. Zemļa vsa vokol ńim v naglosti beži, morje gliboko pod ńimi mrsko reži. Henr 182.
3. isto što karati I. 1. a. Anfahren … (mit Worten hart begegnen) karati … pokarati … nahrupiti … režati na koga. Krist anh 83.
II. refl. ~ se
1. isto što hrčati 1. J (s. v.  ringor … ziam … režim se … vusta zviam … zube kažem … z zubmi škripļem). Činilo mu se je kak vre pred ńim ļuti oroslan stoji, kak se reži, bele ter oštre svoje zuberine kaže. Rob 73. Aufsperren … (das Maul), zinuti, zijati, režati se. Krist anh 85.
2. zlurado, podrugljivo se smijati, ceriti se. Čtejte ju [knigu] dobro, pak ja kriv če se ne bute ovda onda režali: He-he-he! Štrok 3. On si ļulu z duhanom napuńava pak se pošpotļivo reži kak je včera noč pri kartańu siromaške detiče skomce vkańuval. Lovr derž 63. Greinen … (grinsen) režati se. Krist anh 108.
3. izr. reži se ko pes ljuti se, bijesni (tko).Reži se ko pes. Gaj posl (iza).