Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. etim. v. ruga; isto što rugan 1. B (s. v.  subcrispus … prirugan … nekuliko rugolasen).

adj. isto što rugan 1. B (s. v.  cincinnulus … kratko rugolast).

f (sg. N rugota, G -e, A -u).
1. 
a. fizička ružnoća; usp. rogota, rugotnost. H (s. v.   rugota),  B (s. v.   rugota).  Ižabele cesarice mertva tela rugota. Habd ad VI. Hlepiš na lepotu tela (koje po smerti hočeš najti i videti rugotu i vojnbu) na telovne nasladnosti, ali na skradńe vure budeš videla o duša kerščanska, kak su te vsa ova prekanila. Švag I, 206. [On] i ovde najde velike rugote pozoja. Gašp IV, 184.
b. duhovna ružnoća; zloća, nemoralnost. H (s. v.   rugota),  J (s. v.  dedecoramentum … sramota … opšanost … rugota … nepošteńe … pogerda … nedostoja). Moji [su] blatni grehi i rugota duše moje tvoju pravičnu serditost oboštrili. Šim prod 5. Neg je vse priličnosti iskala kak bi ńu iz rugote i blata grehov izpeļati mogla. Krist žit 12.
2. ruglo, bruka, poruga. J (s. v.  ludibrium … smeh … osmeh … sramota … rugota … špot).

adj. (sg. N m. rugoten, f. -tna, pl. N -i, A -e; superl. sg. N n. najrugotneše) odbojan, ružan. B (s. v.  scyllaeus … pogibelen … strašen … rugoten). Stanoviti dečak od hudoga obstert duha … bil je v pogledu rugoten … glavu okolu i okolu obračajuči. Gašp I, 589. Kaj ov rugotni plašila kip jošče ni bil vižikatoria za serdce vaše? Lovr derž 53.

impf. (prez. sg. 1. rugotim) isto što rugati se. B (s. v.  rugam 4. … rugam se … rugotim drugoga).

adv. od adj. rugoten; isto što pogrdno. J (s. v.  dedercorse … osramotno … mersko … gerdo … rugotno … pogerdno … nepošteno). Onu noč zakaže se nekakovo bludno strašilo, kotero … merzko morgočuč, rugotno ručeč ovo govorjaše. JBVP 83. Vu Algeru Afrike morski razbojniki [hercega svojega] vmoriti jesu dokončali i navadnu plaču jemļuč rugotno zveršili. Vitez raf 52.

f isto što rugota 1. a. Sam vsa na lastovitu rugotnost … moju odperto valuvati hoču. Lovr pred 78.

f (sg. N ruha, G -e, A -u, I -um, pl. NA -e, I -ami).
1. isto što oprava¹1. a. H (s. v.  ki takovu ruhu nosi, ruha), B (s. v.  amictus 3. … ruha kojum mašnik pleča pervič pokriva veli se caictus), P (s. v.  sericarius … svilne ruhe tkalec 798). Lepo znaš malati … iz zlata i svile lepu ruhu činiti? Habd zerc 67. Maria [je] plemenitum ruhum odevena. Citara 380.
2. u svezama cirkvenooltarska ~, mašna / mešna ~ isto što mešna priprava s. v. priprava. B (s. v.  paramenta … cirkvenooltarska ruha … oprava mešna). Oltarska ruha i mešna [Šilvešter] jest začel i smislil živeti š ńimi. Vram kron 25. Na to je [Blažena Devica] poslala svetomu Anželmušu jednu lepu belu mešnu ruhu da ima vu ńe na ov sveti dan služiti. Šim sl 8. Hvalili su … nekoji lepu i velike cene mešnu ruhu vu koje je biškup služil … mešu. Zagr I. 429.

n (sg. NA ruho, G -a, I -om, pl. NA -a).
1. isto što oprava¹1. a. H (s. v.  ruho kralevsko), B (s. v.  chimastrum … zimska svita … zimsko ruho, epicrocum … svita … haļa … pratež ili ruho šafranove farbe, sabanum 2. … plenice ili ruho vu koje se dete po kerstu zavija, tendicula 2. … na čem se ruho razpreže, termentarium … ručnik z kem se telo briše … ruho ko se ob telo dere;  ruho s uputom na pratež), J (s. v.  fimbria … perem okrajek oprave … ruha perem), P (s. v.  levidensa … ruho platneno ali iz vune debelemi niti retko i slabo tkano 181). Beše pogled ali obraz ńegov kakoti oblesk i svite ali ruho ńegovo belo kako sneg. Vram post A, 95. Stanovniki otokov Otahaithe lepo letno ruho za oprave delati su navadni. Rob II, 19. Kad zima zmine, pusti kerzno dobro stepsti, zamotaj vu ruho ne preveč stišńeno. Horv kal-b (1820) 44.
2. u svezama mašno / mešno ~ isto što mešna priprava s. v. priprava. To vse mašno ruho znamenuje da onoga nasledujemo ki je z neba došel. Habd ad 1120. Oltari, kalihi, mešno ruho [jesu] cirkvene stvari. Mul pos 705; ~ oltarsko v. oltarski.

m (sg. N rujan, G -a) isto što malomešńak. J (s. v.  september … malomešńak … miholščak … rujan), P (s. v.  september … rujan … rujana … jeseńak … malomešńak 73). Rujan. Malomešńak. Šeptember. Vitez zor (1698) 11. Šeptember, malomešńak, ali mihoļščak drugač rujan dnevov ima 30. Gašp III, 16. Mesecov imena od vremena: 9. jesenščak ili rujan. St kol (1866) 10.