|
shoblańe
|
n (sg. N zhoblańe) gl. im. od shoblati; čin struganja, blanjanja, izglađenja drvene površine. B (s. v. dolatus … pohoblańe … zhoblańe). |
|
shoblati
|
pf. (pridj. pas. sg. N m. zhoblan) etim. v. hoblati; isto što ishoblati. B (s. v. dolatus … zhoblan … zdelan … zravnan), J (s. v. dedolatus … zestrugan … zhoblan). |
|
shod
|
m (sg. N zhod, G -a, shoda, A shod, L zhodu, -e).
1. isto što shodišče 1. J (s. v. coitus … zhod … skuphod), X (s. v. venio … conventus … zhod). O, cvitu venčeni, Juranič vojvoda, viteže operni sigeckoga shoda. Zrinski 185. Den je denes veseļa na kraļevom zhodu. Evang 172.
2. u svezi sončeni / sonči / sunči / sunčeni ~ isto što ishod 2. Jesmo videli zvezdu ńegovu na shodu sončenom. Vram post A, 30a. [On] na sonči shod orsagom, Gospodnovoga evangeliuma predekuval jest. Vram post B, 10a. Kain težak, pervi varaš na sončem zhode ali ztoku načini. Vram kron 3. Na zhodu ali stoku sunčenom zvezda svetla modriim pokaza se. Vram post B, 20a. Modri ili krali od sunčega zhoda uili stoka pridoše i prikazaše česti. Vram post A, 23. Neki den gda zhoda vgleda sunčenoga brata dojti z vuze oslobojenoga. Jurj 100. |
|
shodaj
|
m (sg. G zhodaja) u svezi sončeni ~ isto što ishod 2. [Mikloš Dvorničič] mi je dal jeden vinograd v dugom verhu … z jedne strane od sončenoga zhodaja knez Mihalec, a z druge strane je Jakop Hodnik. Listine (Nedelišče Međumursko) 294. |
|
shodališče
|
n (sg. N zhodališče, pl. G shodališčah) isto što odrina. J (s. v. intego … šetališče … zhodališče pristrohšno z drevom je pokrito bilo, pergula … odrina … pristańe … zhodališče nadigńeno i stańu pridano … mesto izvišeno za gledańe i zraka vuživańe). Posvetila na službu Cerese. Pria puša, ostaleh malekov jesu bivala ob noč vu podzemeļskeh shodališčah ili tmičneh šumah. St kol (1866) 211. |
|
shodišče
|
n (sg. NA zhodišče, shodišče, G -a, zhodišča, L -u, shodišču, pl. N zhodišča, shodišča, G zhodišč, A -a, shodišča, L zhodiščah, -eh, -am) usp. shod, shodni razgovor s. v. shodni, skuphod, spravišče.
1.
a. skupni naziv za sastanak, skup u vezi s kakvim općim ili pojedinačnim javnim društvenim zbivanjem. H (s. v. spravišče … zhodišče, zhodišče), B (s. v. celeberrimus … zhodišče … spravišče vnožine ļuctva i velike gospode, confluentia 2. … ļuctva ili puka veliko shodišče … spravišče … zbor, congressus … zhodišče, conventum 2. … zhodišče, conventus … spravišče … zbor … zhodišče … spravišče deržati … skup spraviti se, parasynaxis … malo zhodišče; mesto 18. … shodišča, spravišče s uputom na zhodišče, zbor s uputom na zhodišče, zhajańe s uputom na zhodišče, zhodišče … malo zhodišče … hman zhodišče … redovničko zhodišče … … zhodišče cehsko s uputom na spravišče), J (s. v. celebritas … vnožina ļuctva … zhodišče glasoviteh ļudih, coitio … zhajańe … zhodišče … skupideńe, concio … zhodišče ļuctva … skupčina … 2. govoreńe na zhodišču, conventiculum … malo zhodišče, conventus … zhodišče, panegyris … spravišče občine … seńem … zhodišče). Velika Gospa pokopati se mora. Ako je gde veliko proščeńe, veliko gospodsko zhodišče. Habd ad 326. Kada bi bil on jošče vu školu hodil, onda vre veliko zhodišče i osebujna pobožnost luctva bila je na Bistrici. Berke 7. Poglejte malo vaše kčere … z kakvum čalarnostjum sebe kinče kada na proščeńa, zhodišča dojdu. Matak I, 463. Vse, kaj se je vu najvekši tmici, najskrovnešeh kutih dogodilo, vse, kaj si vu društvu, vu zhodiščah … včinil … onde se videlo bude. Verh 406. Vu ovem gostčeńu … [i] razvuzdanem zhodiščam … alduvanem vremenu biva puk Bogu svojemu neveren. Krist blag II, 238.
b. susret, sastanak u vezi s određenom svrhom ili vrstom sudionika. H (s. v. zhodišče zleh tovarušev), B (s. v. conventiculum 2. … zhodišče puntarov i zleh ļudih), J (s. v. conventiculum 3. … otajno zhodišče … skup spravišče zleh družbenikov). Trebe bude goščeńa, vesele pomenke, priatelska zhodišča bantižati. Habd ad 756. On i s ženum svojum vu vsakom shodišču [copernic] … skupa bil je. Starine 25, 100. Ja znam gde oni tolvaji svoje shodišče imaju. Velikov 61. Ako gospodarica cele vure zaderžava se vu cirkvi, kada neine kčere … ļubļena zhodišča tiraju … je lažļiva i zaslepļena pobožnost! Verh 643.
2. mjesto sastanka, skupa, sastajalište. Nad tem kamenom jakim … cirkev, zpravišče i zhodišče zidati duhovno hižo iz kameńa živoga hoču. Vram post B, 53. [Oni] želeju … da u … cirkvah i zhodiščeh perve prodekalnice i prodečtva derže. Habd ad 325. Vaša hiža ozvati bi se mogla jedna burdelnica, da bi bilo vu ńe slobodno zhodišče takveh, koji bi hoteli spuńavati nečednost vu pogledih, smehih, šalnicah z svojemi ļubiteli. Matak II, 175. Hiža ńegva postala je zhodišče vseh mladeh i razvuzdaneh ļudih. Lovr ad 19.
3. u svezama ~ potov raskršće. Idete na zhodišče potov i … zovete … na svadbu. Vram post A, 221; ~ zvezd v. zvezda; telovno vkup ~ spolno općenje. B (s. v. anaphrodisia … nemogučnost telovnoga vkup zhodišča i spoznańa). |
|
shoditi1
|
impf. (prez. sg. 3. zhodi, pl. 3. -e; pridj. akt. pl. m. zhodili, shodili; ptc. prez. sg. D m. zhodečemu).
1. obilaziti, pohoditi, posjećivati (koga); pregledavati. Gda bi [on] tako vre v diačkom … jeziku navčen bil, na sonši shod, orsage vse, modre i vučene ļudi vse zhodi. Vram post B, 97a. Jožua i drugi poslani su da bi Kanaansku zemļu shodili aliti obešli. Vitez raf 7.
2. isto što ishajati 2. b. I kud sunce zhodi i kadi zapade, vridno se povsudi ime vaše znade. Zrinski 186. Neka [zemļa] čaka sunca, ali da ne vidi ńegove svetlosti kade rano shodi. Noč viğ 57.
3. isto što ishajati 6. a. Ne onde potočne niti morske vode neg vode z device Urbanuša zhode. Jurj 168. Duhu od ńih zhodečemu čast jednaka vu vsemu. Katek 130. |
|
shoditi2
|
(se) pf. (prez. sg. 2. zhodiš, 3. -i, -i se, pl. 3. -e; imp. sg. 2. zhodi, shodi; pridj. akt. sg. m. shodil, zhodil).
I.
1. isto što ishoditi21. Za mojim bude mesec sledom hodil, o dabi ja pomoč listor pri vas zhodil! Jurj 36. Pri Bogu mi milost zhodi! Citara 368. [Šamšon] zadńič i smert pred ļuctvom stranskem je si zhodil i zadobil. Gašp I, 27. Krištuš Ježuš ńegov najdragši Sin zhodil je nam … dobrotivno baratańe od strane otca svojega. Verh 600.
2. ozdraviti, oporaviti se. Ov človek ne bude nigdar zhodil; dieser mensch wird von seiner Krankheit nie genesen. Krist anh 151.
II. refl. ~ se postići konačan rezultat, ishod; svršiti se, završiti se. Ak se pervič ne zgodi, mort' se drugoč zhodi. Mikl izb 161. |
|
shodni
|
adj. (sg. N zhodni) koji se odnosi na shod 1; u svezi ~ razgovor isto što shodišče 1. B (s. v. synodia … zhodni razgovor). |
|
shrakańe
|
|
