impf. (inf. skočiti; prez. sg. 2. skočiš, 3. -i, -i se, pl. 3. -e; aor. sg. 1. skočih se, pl. 3. skočiše; imp. sg. 2. skoči; pridj. akt. sg. m. skočil, f. -a, pl. m. -i, n. -a, f. -e, ptc. prez. sg. G skočečega, pril. perf. skočivši).
I.
1. odbaciti se nogama s jednog mjesta na drugo, uvis, odozgo prema dolje. H (s. v. dole skočiti), B (s. v. desilio … skočiti s końa, insulto … na końa skočiti … zaskočiti końa; doļe skačem … skočiti), J (s. v. desilio … dole skačem … skočiti dole od końa … odskočiti, insilio … na ali vu kaj skačem … na końa skočiti). [Pavel] Ježuševo ime zakriča i trikrat skoči od zemle i onde na vsakom meste zdenec vunka zevre. Vram post 56. I gda iz visoka skočiš [človeče] … na ravnom upadeš. Magd 15. [Seļan] sebe preporučajuč s. apoštolu iz visokoga spusti se i skoči obloka. Gašp I, 676. Koń prek plota skočiti hoteči na špičasti kolec nabode se. Živinvrač 62. Z jeno nogo je skočil, lepo se nasmejal, s palico se podbočil, da ne bi dole pal. Kov tisk 65.
2. pustiti tijelo da padne, baciti se. Skočivši z visoke pečine vrat si je [Kleombrotus] vlomil. Habd zerc 66. Da mogu čistoču občuvati, nekoje divojke jesu svoje oči izbole … vu ogeń ali vodu … iz visine skočile … a kaj ti činiš? Mul hr 499. Izišel je na pečinu, skočil je vu morje, plul za ženum svojum, prosil hajduke, da bi ńega takaj z sobum vzeli. Krist anh 229.
3. naglo i hitro ustati, dignuti se. Celu noč ne snuh, u tvojoj nemoči kada si me zval, otac gore skoči. Magd 80. Brat kraļov z posteļe [je] skočil. Fuč 116.
4. navaliti, baciti se, jurnuti, napasti; nahrupiti, navaliti (na koga / što).Onda Nicephorus … ogńem Duha Svetoga opečen skoči batrivo … meğ vse one bolvanine. Habd ad 804. Jeden strašni krokodil v nevoļnoga človeka vu vode budučega skoči. Habd zerc 418. S. Ladislav oposred med nepriatele skoči. Gašp II, 837. Na ov glas dojde jadna zver za drugum, ali kak je koja k ńemu [lavu] vu jamu vleznula, on mahom na ńu je skočil i razdrapal. Danica (1847) 126. fig. V pedeset ļudi vragi skočiše z prepuščeńem Božjem. Habd ad 567. Vrag vu te skoči. Mul pos 246.
5. šiknuti, prosukljati; buknuti, provaliti. Kada se vu zdenec hiti z velikem mahom jeden veliki kamen, onda voda gore skoči. Šim sl 35. fig. Gda im [bogatcem] se od Božje pravice nekai poveda, taki im serda vu nos skoči. Škv hasn 266.
6. prestati biti u čemu, ispasti, izaći (iz čega).[On] je hotel želudec zlehkotiti, zlehkotil je tak terbuh da su mu i čreva vsa z gnojem vkup vun skočila. Habd ad 574. Nut taki sama od sebe strela skoči van iz serdčine. Gašp III, 235.
7.
a. skoknuti, otići (po koga / što).Videči nepriateli da nikaj opravili nesu, skoče domom po oružje. Gašp III, 25. [Sudec reče:] Brzo skoči, naj taki sam kelner sim k meni dojde. Cepel 158.
b. prići, približiti se (komu / čemu).To zgovorivši skoči [sveti Tomaš] k ogńišču i goruču glavńu popade. Habd zerc 240.
8. pobjeći, uteći. Kmet, ki je [iz funduša kmetskoga] skočil, ne bi se nazad povernul. Urb 16. Dal sem moju ženu vu novina opisati od pet do glave … i da je z jednem bubńarem skočila. Brez diog 100.
9. prionuti (čemu), početi, započeti (što).Sada … końe mi podkavat naj kovači skoče. Magd 79. Ja sem on tovaruš ka sem verno s tobom na veseļe i boj skočila. Noč viğ 44.
10. fig. suprotstaviti se, pokazati otpor, oprijeti se. Ako nagovarja svoje farnik da verno plačaju kaj su dužni, taki skoči neka mužadia i začne svojega pastira ogovarjati. Habd ad 461.
11. u svezama skočeči sin bibl. izgubljeni sin. I taite ako morete da se on ne kaže proti vsem kakti ļubļeni Otec i raztužen, koi zove, išče skočečega sina. Matak II, 54; ~ na kazitela mat. . Ako samoga z sobum povekšaš i povekšanoga razdeliš z najmeńšem brojem, tak iz kazitela 2. gorńi broji skoči na kazitela 4. Šil 333; ~ vu prepast izložiti se propasti, neuspjehu. Bi li ti vu prepast skočil, kajti drugi vu ńu skočiti hočeju? Verh 451; v posteļ ~ leći, prileći. Ti v posteļ skoči, sadaj bu pol noči. St kol 233.
12. izr. ne reči hop, dok ne skočiš ne hvali se da ćeš što učiniti, dok god ne učiniš. Ne reči hop, dok prek grabe ne skočiš (ne dukneš). Krist anh 149; vezda na desno, vezda na levo pleče ~ ponašati se prema prilikama, činiti kako vjetar puše. Nekoi su [prokuratori] kakti zibka, ka se vezda sim, vezda tam tače, tak nekoj prokuratori vezda na desno, vezda na levo pleče skoče. Škv hasn 55; vnogo krat skočiti za vrednost jednoga talerica/taleriča puno se naraditi, potruditi da bi se zavrijedilo što. Koliko vnogo let ti služiti moraš za jednoga kmetiča, koliko vnogo krat skočiti za vrednost jednoga talerica. Kraj 479. Kuliko vnogo krat skočiti [moraš] za vrednost jednoga taleriča? Citara 297.
II. refl.
A. ~ se
1. isto što ~ I. 3. Skoči se gore i počne po dvorišču svojem zamišļen široko koracati. Rob II, 81. O Judita Illyefalvi! Skrikne Ruthard, kakti od strele vudren i gore se skoči. Zriń 42. Gospon po ovem lupańu iz sna prebuğen … skoči se hitro iz posteļe. Danica (1840) 113. fig. Tamo [v peklu] Krištuševa krv ne če pomoči, ne hte ga pogledat milostivne oči, da almuštvo daje, zaludo se skoči. Noč viğ 59.
B. ~ si isto što ~ I. 3. Blago ńemu koj more slobodnije živit, koga ne hte niti čini niti misli krivit koj friško i pred zorjum na noge si skoči, posle radi, bistro misli od junačke moči. Pjesmar 166.
