Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m (sg. G skofiuma, I -om) isto što krepin. Žnore iz srebernoga scoffiuma 1 loth. Limit 11.

m ??. B (s. v.  sagma 6. … mast ka biva iz liti ili skoga).

pf. (pridj. akt. sg. f. skoila) stvoriti, prouzročiti. Skoila si mi radost moja zaručnica, ti … moja fiolica. Magd 62.

m (sg. NA skok, G -a, L -u, I -om, pl. N skoki, G -a, A skoke).
1. odraz nogama i premještanje tijela s jednog mjesta na drugo; usp. skokec. H (s. v. ), B (s. v.  admissus 4. … koń berz i na skok podusen, praecipiti saltu … z naglem skokom, saltus … ples … skok … tanec kolo … včiniti skok … tanec … z naglem skokom; tanc … tanec … tanec na skok), J (s. v.  campicursio … junačko vu derku ali skoku boreńe, procinctus … gotov i pripraven jesem … gotov stoim … na skok gotov jesem). Kada bi pako hert skočil 3 puti zajec je skočil 4 puti ali 2 skoki hertovi bili su za 3 zajčeve. Šil 210. Stanoviti gospon vu lovu … na zver nameri se koju vsem skokom na końu nasledujuč vu gustu zajde šumu. Gašp II, 76. Ob 11 vuri dojahal je skokom jedan švadron. Nov horv 139.
2. ples. B (s. v.  chorea … ples … kolo … skok i tanec, halma … skok 2. tanec), J (s. v.  ithymbus … veseli skok ali pesem negda bogu pianstva vučińena, saltatus … ples … skok … podskok … naskok … tanec). Najenkrat se raspustiju, onda tancar počne vsakojačke skoke delati. Građa 8, 418.
3. bijeg. J (s. v.  orno … v skok … v beg se pripravļati). Viğ nepriatelov kak je vnogo skoka? Jezero ti čaka sabeļ smerti z boka. Jurj 75. Końanike v skok nagnali jesu i za ńimi pešce. Prid kron 85.
4. kost, koščica (na zečjim nogama).Koj kamencu je podveržen … zajčeve kostčice ober nog, skok zvane, naj ztuče, i vu vinu pije. Mikl izb 157.
5. u svezama dojti na ~ a) približiti se trenutku, času. Vpasti ti je v lečku, dojti ti je na skok gde ti je smert zasela, denes li, zutra li. Kraj 475. Vpasti ti je na vlečku, dojti ti je na skok, gde ti je smert zasela! Citara 295; b) brzo, na trenutak, na kratko. Došel je sim k nam na skok, da ńega mi vre častiti ponizno ovde moremo. Cepel 162; jedinem skokom brzo, odmah, u trenutku. Prestrašeni pajdaši vsi jedinem skokom naglavce bežati začnu. Gašp III, 166; ~ na ~ brzo. Mesec se skriva bu kišno vreme, nočas ščuke loviti greme … protuletje ide skok na skok. Krl 109; zli ~ loše djelo. Ne listor muški, nego i ženski spol na zle skoke, na veliku pogibel … velikem kvarom [je] zanesel [serditost]. Habd ad 994.
6. izr. biti / dobiti / imati / vžiti (vražjega) skoka imati puno posla, naraditi se. Bude več skoka, ar se pak privučati moral budem ńoj po grčki služiti. Brez al 18. Ja vžijem više skoka na dan, kak on, anda je vredno, da i ja kaj bolšega pojem. Brez diog 90. Sreča moja najvekša, da … [moji gosponi] nagli nisu, drugač bi ga vražjega skoka imal. Brez diog 105. Mene grizeč vse prez zroka, dobit hočeš vražjeg skoka. Horv kal-a (1834) 36; kam z okom tam skokom reagirati na najmanji mig (o poslušnosti)Kam z okom tam skokom; auf den Wink. Krist anh 170.

adv.
1. poskakujući, skačući. B (s. v.  saltim … skokce … naskoke … skočno … poskočno … po tancuški način; preskakujem … preskočil sem … preskočiti z skokce … preskočiti na samce).
2. na brzinu, hitro, žurno; napreskokce. B (s. v.  sublego … nekuliko prečtevam … na hitrom … skokce čtejem; vidim 3. … vidim na skokce). Morate z pametjum pretresti vsa leta prešestna … skokce iliti skupno razmišļavati. Matak I, 290.

m (sg. G skokca) dem. i hip. od skok; isto što skok 1. fig. [Bog je] čudnost zredil stvoreńa vsakoga … tak mudro … našu vežuč pamet od skokca hitroga. Magd 57.

pf. (sg. pridj. akt. m. zkokodakal) otkriti ili odati mnogo govoreći, izbrbljati. Vim sem si ja to napervo mislila da bu on toga dosti zkokodakal. Ni jedne reči ne smeš ńoj govoriti: Drugač iz jednoga zla dvoje napraviš. Lovr rodb 17.

n (sg. A skolańe) školovanje. Vnoga za ono ļudctvo je včinil [Gabor Palkovič] kakoti šeminarium zagrebečki povekšavajuč vu Rimu za več diakov skolańe priliku zadobeč. Prid kron 91.

impf. refl. (pridj. akt. pl. m. skolali se) školovati se. Išli [smo] prosit … da bi kaj dobili z kem bi se lehkše skolali. Horv kal-b (1827) 35.

pf. (inf. sprositi) isprositi. Bogatec … kaplu jednu vode … ni sprositi ni skolduvati od Abrahama ne mogel. Vram post B, 181.