|
skorpion
|
m (sg. A skorpiona) zool. škorpion,Scorpio. Anda vu temnicu dopeļan sveti vitez, zapazi skorpiona poleg nog svojeh stoječega. Gašp I, 209. |
|
skorum
|
adv. isto što skoro 1. Burbon ńeg [varaš] zvuna još vsigdar obhağa, vojsku vsu skorum na naskok da zvağa. Henr 181. |
|
skosańe
|
n (sg. N skosańe) rezanje, sječenje. J (s. v. concisio … skosańe … na drobno zesečeńe). |
|
skosati
|
(se) pf. (inf. skosati, zkosati; imp. sg. 2. skoši, zkoši; pridj. akt. sg. m. skosal, pl. m. -i, zkosali se; pridj. pas. sg. N m. skosan, n. skosano, f. skosana, G n. skosanoga, zkosanoga, A m. skosanoga, n. skosano, zkosano, pl. G f. zkosaneh, A m. skosane, f. skosane).
I. isjeckati na sitne komadiće, usitniti, zdrobiti. H (s. v. jestvina skosana), B (s. v. candaulus … jestvina stanovita iz mesa kuhanoga … kruha i sira skosanoga na tuste juhe, creocaccabis 2. … jestvina slatka iz mesa na drobno skosanoga i z kervjum ter mastjum vkup zmešana, minutal … skosana jestvina, naenia 3. … na drobno skosana jestvina, protrimentra … poterki na falate zesečeno ali zkosano mesto; jestvina 3. … jestvina na drobno skosana 4. … jestvina zkosana samo iz mesa 5. … jestvina zkosana iz kruha i mesa), J (s. v. concisus … skosan … na drobno zesečen, insicium 3. … jetra skosana, minutal … drobno skosana jestvina, puls … kaša … močńak … zkosana ali ztučena gusta jestvina). Tak … je … Pompejušu … jeden virostov glavu odsekel. Tak Juliušu cesaru, koga su u magištratušu vnogemi ranami skosanoga zatukli. Habd ad 247. Hrana dobro zubmi skosana vre opravļa polovicu prebavleńa. Lal vod 36. Da kokoši ili piščenci grozdja ne kvariju, tersovoga cveta skoši med jelo. St kol 152.
II. refl. ~ se fig. ujednačiti se; ujediniti se; preklopiti se. Vsako leto ne ostane trinajst mesecov niti vu muškem dnevniku, ar se meseci ovi, koi pri ńih od svetkov imena nose, zjediniju, kak muži vele: meseci su se zkosali. Danica (1835) 22. |
|
skosman
|
adj. (pl. N m. skosmani) nepočešljan. Krovi slamnati i skosmani kak da vu iskrah su sami. Domj sunc 30. |
|
skosno
|
adv. poslušno. B (s. v. accurate 2. … skosno). |
|
skot
|
m (sg. N skot, pl. A -e).
1. životinja. B (s. v. pecus … marše … živinče … govedo … skot … živad). Podložil si [je] pod noge ńegove ovce i vole i vsakojačke skote poļske. Bel prop 77.
2. zametak, ličinka. Zakaj … z dežğom opadaju červi, žabe ali kače? … Z sumporom podigne se vu zrak seme ili skot oveh stvarih iz kojega se onda vu oblakih skotiju. Danica (1846) 115. |
|
skoten
|
adj. (sg. N n. skotno, f. skotna).
1. isto što brej 1. B (s. v. cucka … psica … kusa … 3. … cucka breja … skotna, krava 2. … skotna krava, prasica … večkrat skotna; breja … skotna).
2. životinjski. Vidit je zmotana v zmainoi lesice, sukarv, jad i pina z očiu joj stiče, zriga se marcina čez to skotno lice. Zrinski 21. |
|
skoteńe
|
n (sg. L skoteńu) gl. im. od skotiti se; izlaženje iz jajeta, izlijeganje. Morati je na daļe pri skoteńu červov ovu tulikajše pasku imati. Murv 56. |
|
skotina
|
f izmet. B (s. v. drek … lajno … gnoj … smrad … skotina … nečistoča človečja i ostaloga živučega). |
