Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

(se) pf. (inf. skotiti; prez. pl. 3. skotiju se; pridj. pas. sg. N m. skoten, n. -o).
I. 
1. dobiti mlade. J (s. v.  partus … roğen … poroğen … zležen … znesen … skoten), P (s. v.  ovum pullescens … jaje zakoteno ali skoteno … koje se je jur za piple zavezalo ali skoro bude se razstajalo 467).
2. donijeti plod, roditi. Koreńe pako murvih naj se tak naredi vu jame da lahko od vseh stranih potrebnu sebi jušnost za skotiti hranu vleči bude moglo. Murv 19.
II. refl. ~ se izleći se. P (s. v.  apcia … mala drobna ribica zločesta koja se v času iz dežğa i praha od sunca zapalenoga skoti 998). Kak se mora baratati da se iz semena červi skotiju. Murv 33. Vu zrak [se podigne] seme ili skot oveh stvarih iz kojega se onda vu oblakih skotiju. Danica 115.

adj. (sg. N m. skouzliv) značenje je možda povezano s glagolom skoznuvati. Ar su ga uputili da moja komanda je segurno ńegov plen … ja na sreču moju tak skouzliv jesem bil da ńega z polovicum vojske ńegve sužnem vučinil. Vit sin 36.

pf. (inf. skovati; prez. sg. 3. zkuje, pl. 3. zkuju; pridj. akt. sg. m. zkoval, skoval, f. zkovala, pl. m. skovali; pridj. pas. sg. N m. zkovan, skovan, n. zkovano, f. zkovana, pl. N m. zkovani, G n. zkovanoga, A m. zkovane).
1. načiniti što kovanjem metala. B (s. v.  victoriatus … penez na kojem beše božica obladańa zkovana; srebro 4. … srebro na tablice zkovano), P (s. v.  herma … pili ali kipi z dreva zdubeni ali z meda … srebra … kositra zkovani od persih gori z glavum samo 234). Je li bilo kakovo hlepeńe na peneze iz srebra i zlata zkovane. Zagr I, 111.
2. fig. stvoriti, oblikovati. Ako je … vrag Evu skušavajuč … laži skoval, on je podpunoma pravo rekel. Habd ad 106. Ucsor pretrešene literae naprave ovu reč: cusor, odkuda vnogi put človek malo dobra zkuje. Gašp IV, 826. Na poļu harc med težaki … dost blaznosti tako skuju. Kal 43. Moje serce k tvomu sercu dopusti mi skovati. Popev 101. Ribe … Gdo im skoval svetle ļuske i pometal farbe zlate. Kov tisk 36.
3. izr. skovati (što iz koga) učiniti(što iz koga), osposobiti (koga za što).Teško se z ńega kaj i skuje. Krist anh 182.

impf. (prez. sg. cviljeti, zavijati. B (s. v.  gannio 2. … skoviščem … tulim … zaviam kot pes).

n zavijanje, cviljenje. B (s. v.  gannitus 2. … skoviščańe … tuleńe pesje).

pf. (pridj. akt. pl. m. skozali) ?. Takvih dost bude koji se z glavum ali vu stenu ali vu gredu ali vu vrata jekneju, ali pak na led opadneju, kakti na priliku diačinci kada se budeju skozali ili sańkali i tak na čelu šterfičku ali černicu hrušku dobiju. Danica (1841) 6.

adj. (sg. N m. skozen, n. skozno, f. skozna, G m. skoznoga, D m. skoznomu, pl. N m. skozni, G f. skozneh, A f. skozne).
1. koji je lakog sna, koji je bez sna, besan, budan. B (s. v.  desomnis … nesnen … skozen … skozna … skozno … kaj nema sna; seń … skoznoga sna). Pevec je kruto skozna ptica. Danica (1844) 52. Meni je žal, kad se ja na to zmislim, za one vnoge skozne noči, za one vnoge trude. Danica (1843) 34.
2. 
a. koji je na oprezu, koji pazi, pažljiv. B (s. v.  accuratus … skerbļiv … jako skerbļiv … skerben … marļiv … prejako ali kruto marļiv … pomńiv … skozen … skozna … skozno). Ali duguvańe ovo ne tak sakriveno moglo biti, da bi preveč skoznomu i z neba izhičenomu pozoju ne bilo v oči došlo. Nadaž 120. Roditeli … budite dan i noč skozni da kči vaša vu lastovitoj hiži vašoj od pogibeli skušavańa slobodna … bude. Krist blag II, 277. fig. Daj mi, otec nebeski, tako skozno serdce, da ga nijedno mišleńe od tebe ne odvleče. Zrin tov 62.
b. izr. imati skozno oko (na koga / što) v. oko.

impf. (imp. pl. 2. zkozujte) biti na oprezu, bdjeti. Segdar zkozujte, segdar budte pripravni. Škv vab 73.

adj. (komp. N m. najskozliveši) koji pazi, koji bdije. [S. Pavel] postal je dobri, marlivi i skerblivi otec i pastir, najskozliveši ovčic svojeh. Švag I, 194.

adj. (sg. N m. skoznivi, G m. zkoznivoga, A n. skoznivo, pl. G m. zkozniveh, D m. skoznivem, A m. skoznive; komp. sg. G m. skoznivešega).
1. koji je bez sna, besan, budan. J (s. v.  exsomnis … prez sna … zkozniv).
2. koji je na oprezu, koji bdije, pažljiv. Zkoznuvati moraju najboļe pastiri koji dan i noč, rano i kesno dobru pasku imati moraju na čredo svoje. Ovakve zkoznive pastire štejmo pri svetom Lukaču. Gašp IV, 808. Ali da bi koja fara tak nesrečna bila, da bi takovoga imela duhovnoga pastira koi niti skoznivo, niti krepostno živleńe bi vodil, zato vendar ne bi smeli farniki zločesto živleńe voditi. Verh 473. fig. Daj mi, Otec Nebeski, tak skoznivo serdce da ga nijedno mišleńe od Tebe ne odvleče. St kol 119.