Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

v. skrač-.

n (sg. NA skrateńe, D -u) gl. im. od skratiti (se).
1. isto što skračeńe 1. H (s. v.  skrateńe … zavietje česa), B (s. v.  correptio 2. … popadańe … skračeńe … skrateńe), J (s. v.  praecisio 2. … skrateńe).
2. isto što skračeńe 2. J (s. v.  abnuitio … skrateńe … nehteńe … odkimańe … z glavum stresańe, negantia … skrateńe … odveržeńe … neprivoļeńe, negatorius … k skrateńu ali tajeńu spadajuči, praeclusio … zapirańe … zatvoreńe … preprečeńe … zatverdeńe … skrateńe, repulsa … zaveržeńe … želnoga dugovańa skrateńe … neprivoļujuči odgovor). Nigdar nisem koga tak … pobožnoga našel koj ne bi kada milošče skrateńe bil imel ali zažganosti pomenšańe čutil. Kempiš 75.

m isto što neprivolitel. J (s. v.  negator … skratitel … neprivoļitel).

f od m. skratitel; ona koja odbija, ona koja uskraćuje. J (s. v.  negatrix … skratitelica).

(se) pf. (inf. skratiti, skratiti se; prez. sg. 2. skratiš, 3. -i, -i se, pl. 3. -e, -iju, -e se; aor. pl. 3. skratiše; imp. sg. 2. skrati, pl. 1. -emo, -emo se, 2. -ete; pridj. akt. sg. m. skratil, skratil se, n. -o, f. -a, pl. m. -i, -i se; pridj. pas. sg. N m. skračen, skratčen, n. -o, skračeno, f. -a, skratčena, pl. N m. -i, skračeni, G f. -eh, A f. skratčene, L m. skračeneh; pril. prez. skrateč, -i se; pril. perf. skrativši).
I. 
1. učiniti kraćim, skratiti (prostorno i vremenski ), pokratiti. H (s. v.  skračen … skračena … skračeno, skratiti … pokratiti), B (s. v.  abbrevio … skratiti … pokratiti, brevio … skratiti, compenso 2. … skratiti put, contractus 2. … skračen … pokračen, contraho … skratiti govoreńe … skup spravļam; skračen 2. … skračen … krajši včińen … skračeni dnevi, skračujem 4. … skratiti peruti). One iste navuke kerščanske skrativši i na malo stisnuvši, jesem vu ove male kńižice … spravil. Kraj 8. Benečani … tovaruštvo su včinili hotevši … cesaru srečno ono vojuvańe skratiti. Habd ad 136. Za gospodu … da si čas skrate … kopovi i rogi se dostojaju. Švag I, 386. fig. Kada ada koi zmed vas N. N. najde se vu kakove prilike gledati ono kaj sercem ni smeti poželeti … naj skrati vuzdu svojem poželeńam. Zagr IV, 63.
2. uskratiti; ne dopustiti; zabraniti. B (s. v.  acolythus … takovi meğ ostalemi behu stoici … a sad od kerščenikov zovu se Božji slugi … i jeden red zmed četireh maleh kak da bi im ne bilo skračeno druge dobre nasleduvati i za ńimi … pojti, caveo … prepovedano je pravdami … zapovedmi to je skračeno … sprečeno, coarcto … skratiti … zvuziti put, defraudo … samomu sebe nekaj vterči … skratiti … od svojeh vust prišparati, impeditus … spačen … skračen … zabavļen … zmučen, subduco … hranu skratiti komu; dopuščen … komu vekše je dopuščeno … tomu mënše ne skračeno, nedopuščen … skračen, skračen, skračen 3. s uputom na zakračen), J (s. v.  commeatus 2. … prevzeti nepriatelu hranu iliti brašno ali pak prehod ńemu skratiti, exuo … dohodke skratiti … ne dati, intercludo 2. … hranu taborsku … brašno … nepriatelom skratiti … zapreti … preprečiti, prohibitus … neprepuščen … skračen … zabrańen … odverńen … prepovedan, recusabilis … odhitliv … odvergliv … odpovedliv … kaj se more ali mora odverči … skratiti … odhititi ali odpovedati). Ako imate Legendam sanctorum, ne skratete jo od ńega, iz ńe hoče … med … ļudmi včiniti dobra. VZA 6, 197. Hvalu dajmo i molbu Bogu … da nam milost ne skrati gda nam bu vumreti! Citara 313. Kaj je kraļem … skračeno, to je mašnikom … dopuščeno. Švag I, 318. I zaisto diku viteštva vojničkoga narodu ovomu gdo skratiti more? Mikl izb 65.
3. pokvariti; uništiti; prekinuti. B (s. v.  supplanto 3. … podkopati drugoga je bližńega na ništar spraviti … sreču skratiti). Ako budeš tak močen i dugoterpliv … kada ti se nuterńa radost skrati, za vekša … podnesti serdce tvoje pripraviš. Kempiš 142.
4. u svezama priliku ~ v. prilika; ~ žitak / žitek / život oduzeti život, ubiti. B (s. v.  demo … skratiti žitek, minuo … skratiti žitek). Neč zato umreti nego preminuti, nit ču t žitak vzeti neg život skratiti. Zrinski 49.
II. refl. ~ se
1. odbiti (što) učiniti; ustezati se; suzdržavati se. J (s. v.  gravor … ne skrati se to vučiniti). Ti Mati velika, ne skrati se pomoči vuznika! Citara 379. Pod ovum spodobum pozval je [grof] takaj Golona da k rečenomu dnevu ne bi se skratil dojti. Mat gen 59.
2. oglušiti se na obvezu. Cesaru na službu neče se skratiti ako bude mogel milošču dobiti. Popevke 194. Ako me domovina vu čem potrebuvala bude i sudila da najhasnovit biti morem, neču se nigdar skratiti. Hip 48. Entziehen, sich, v. r. odmeknuti se, ognuti se, vugnuti se, skratiti se. Krist anh 97.

adj. koji se može uskratiti; koji se može zabraniti. J (s. v.  negativus … tajļiv … taječi … neprikladliv … skratliv).

f (sg. N skerb, skërb, skrb, skarb, G skerbi, skrbi, D skerbi, A skerb, skërb, skrb, L skerbi, I skerbjum, skërbjum, skrbjum, skerbju, pl. N skerbi, G skerbih, skrbih, D skerbjam, A skerbi, L skerbih, I skerbmi, skrbmi) usp. skrbinošńa, skrblivnost, skrblivost, skrbļeńe, skrbļivost, skrbnost.
1. trud, marenje, nastojanje; pažnja, brižljivost. H (s. v.  skerb, zkerb), B (s. v.  accurate 4. … premišļeno … zevsum ali z velikum skerbjum, accuratio … skërbļivost … skërb … marļivost … pomńa, accuratus 2. … velikum skerbjum napravļen … premišļeno zveršen, anxie … skërbļivo … skerbjum … žurlivo, anxietas … skerbļivost … skërb … starańe, bona castrensia … imetek skerbjum prigospodarjen … stoka, cautio … skerb … habańe, crassus … nežmahno … priprosto … prez skerbi … znańa i meštrie kaj činiti, cura … skërb … paska … marańe … žureńe … pomńa … prigledba, curantia 2. … skërb … skerbnost …paske na kaj nošeńe, curiositas … žeļa vsa znati i videti … žeļa neredna … nagložeļa … skerb prekoredna … skerbļivoglednost … marļivoglednost … više reda skerbļivost … skerbļivo iziskavańe … skerb prevelika … teščina, exedo … skerbi me pojedaju … od skerbi zjedati se, exuo 3. … skerbi se mentuvati … za nikaj se več ne starati … dobre voļe biti … osloboditi se z vuze, industria … skerb hrani težaka … vkańuje sreča leńaka ali skerb težaka krepi hrani … gušče leńaka sreča vkani, interest … ńegve skerbi ne, peculium … skerb za marhu, solicito … skerbim se … skerb zavdajem … brinim se … nastojam … skerbno … verno prosim … nagovarjam … snubim, solutus … prez skerbi … nesmerno velik … prez skerbi smeh, usque 2. … moga skerb vse štat bude paziti kaj buš činil, vacuus 2. … mangujuči … mirovno i prosto od skerbi serce;  briga s uputom na skerb, brigami s uputom na skerbmi, misel 2. … misel … pomńa s uputom na skerb, pomńa s uputom na skerb, skërb … briga … 2. skerb višeredna, skërbļivost … velika skerbļivost s uputom na skerb), J (s. v.  cura … skerb … marańe … briga, curiositas … prevelika i nepotrebna skerb … skerblivost … skerbnost, curiosus … človek smešen i preveč vu skerbi, dissolute 2. … prez skerbi … leno, interest … ńemu je za to … ńegova je skerb … je meni … tebi … ńemu … nam … vam za to ali skerb … ļudem je za to ali ļudem je skerb, laxo 3. … heńati ali počinuti si od dela i skerbi), X (s. v.  cura … skerb … mareńe, cura … curantia … skerb). [Bela treti] z veliku skerbju i pasku očisti svoj orsag i zemļu. Vram kron 38. Maria rodi sina Božjega … koga v plenice … z velikum skerbjum zavila. Habd zerc 372. [Krištuš] ne mankajuči vsu svoju ļubav i skerb … pokazati, ničiega pogubleńa zrok neče bitti. Zagr IV 415. Duh Sveti nas pošiļa k pčelam govoreči: … hodi k pčeli leni ter se vuči skerbi i marlivosti. Mulih prod 197. Domovina čuti hasen navukov oneh koje s tulikum skrbjum trsi se deci svoji po navučiteleh naprvo postavlati. Brez mat 8.
2. osjećaj zabrinutosti, straha, nemira, tjeskobe radi teškoga položaja, stanja. B (s. v.  aegritudo … žalost … bol … nevoļa … skerb i trapleńe sërca, agonia … z bojazlivostjum i skerbjum boreńe koje pamet bantuje i meša… ili kakti jedno skradńe koje dijaki trepidationem zovu t. j. posledńe trepetańe … vmirajuči vu trepetańu, concipio … prieti … zadobiti skerb … špot, conquiesco … vu miru biti od česa … skerbi si ne zadavati … ne terti si glave, dormio … spim … spal sem … prez vsake skerbi spati … segurno spati, relevo 2. … osloboditi se skerbi i straha, scrupulus 2. … grehosumńa … skerb … dvojna … teškoča … nerazborna grehosumńa … buhu komu vu vuho postaviti, solicito … zlato mi vnoge skerbi zavdaje; skërb 2. … tešku skerb imam … skerb zaverči, spim 2. … spim segurno … prez skerbi spim), J (s. v.  angor … stiskavica … skerb). Kaj ada več … bogatci imaju neg siromahi? Ništar neg … da ih vekša skerb zjeda. Habd zerc 104. Narava … od vnogeh skerbih zatruğenu misel večkrat razveseli. Rob I 1. Ne bih mogel prez skerbih od tebe odružen živeti. Krist anh 246.
3. obveza, zadatak, odgovornost; dužnost, ovlast; upravljanje, nadzor. H (s. v.  osloboditi sina ali kčer iz očinskoga ladańa ali skerbi, osloboğen od očinske skerbi, osloboğeńe od očinske skerbi), B (s. v.  abjicio 2. … doli polažem … izgańam … odmikavam skerb … zmečem skerb, administrator … koji pasku … skërb na vse kaj je potrebno nosi, cura … dati komu posel … skerb komu naložiti … bude moja skërb, procuratio … preskerbleńe … paska … skerbi vzetje, procurator … preskerbitel … skerbi nositel … skerbitel … nastojnik, sustineo … vsu skerb vojničku nad sobum imati; odhitavam … skerbi odhititi, oslobağam se … skerbi … osloboditi se časti … skerbi, paska s uputom na skerb, skërb 2. … veliku skerb komu naložiti … skerb imetka). Ktere su ruke kraļevske časti? Da vsemu svojemu kraļevstvu prigleda, da se skerb ńegova po vsud preseže. Habd ad 1034. Vekivečno ime zaslužil je [Peter Sermage] … od orsaga, kojemu po skerbi … služiti … hotel je. Kerč dužn 8. Ja hvalim slavnomu senatušu da me je skrbi mentuval. Tamburl 84. Locknehtov banda, soldateska strańska kaj im je skarb banska kak snežnica lańska. Krl 155.
4. u svezama biti na skrbi (komu) biti prepušten tuđoj brizi. B (s. v.  solicitudo … na skerbi komu biti). Za pogubleńe divojačke čistoče [naj se] nikaj ne boi ar ona Bogu na skerbi bude. Habd zerc 366. To drugo bude vre meni na skrbi. Brez diog 102; biti (koga) skrb (za što) mariti (za što).Kaj je koga za moje duge skerb? Habd ad 848. Kaj te je za ovo ali za ono skerb? Kempiš 140. Z tem tebe ne nikaj skrb. Tamburl 83; biti v / vu skrbi biti zabrinut; bojati se. Ne boj se, sinko, smerti zbog koje vu skerbi jesi. Gašp II, 871. Besorgen … v strahu, v skerbi biti, bojati se. Krist anh 89; imati / imeti ~ brinuti se, paziti. B (s. v.  aerarij praefecti … komorniki … tarniki … koi ima na peneze skerb i pasku opčinsku, aerarius 2. … komornik … tarnik ili koi ima na peneze opčinske skerb i pasku ali je ima vu srambe, anchorarius … zove se on koi na mačke železne ili sidra skërb ima da je vu morje hita i van jemļe, aviarius … ptičar koi ptice hrani i na ńe skërb ima, curo … skerb imati na hižu, incuriosus … prezskerbni … prezskerbna … prezskerbno … ki skerbi ali brige nema; skërb 2. … skerb nositi … skerb imam … skerb komu navreči … skerb duš … skerbi imeti velike … prez skerbi biti), J (s. v.  curator … skerbitel ki na kaj skerb ima … dvorski … špan, nutrio 2. … pasku i skerb na vino imati, procuratrix … skerbitelica … koja na kaj skerb i pasku ima). Na to skerb i pasku najboļe imaj. Vram post A, 152 a. [Bog] na vse stvari očinsku skerb ima. Habd zerc 57. Divojke na se moraju veliku skerb imati. Habd ad 564. Dva sina … dobri otac … kako na oči skerb na ńe imeše. Magd 74. Skerb marlivu [sudci] naj imaju da ļuctvo sebe podložno … na nikakovo priatelstvo … terjati … budu mogli. VZA 14, 109. Budem [ja] takaj skrb imel. Velikov 71. Za dobru i zdravu hranu skerb je imati. Živinvrač 112; nasloniti / zručiti ~ (komu / na koga) povjeriti (komu) brigu (o čemu).B (s. v.  demando … zručiti skerb nekomu nekojega duguvańa … nasloniti skerb jedne stvari na koga); nositi ~ v. nositi; prijeti / vzeti (koga / što) na / pod (čiju), ~ preuzeti brigu (za koga / što).Vseh ostavļeneh sirot zavetnica Maria ńe [je] pod skerb i tutorstvo svoje prijela. Nadaž 152. Kaštiguje gosp. Bog vsakoga sina kojega pod svoju otčinsku skerb vzeme. Zagr I, 21. [Preporučam vam roditele] ki su … vas na svoju skerb … vzeli. Mul pos 1220; svecka / svetska / zemelska ~ briga za tjelesne životne potrebe. Od skerbi i velike paske zemelske ili sviecke okloniti se nam zapoveda govoreči: ne skerbete se žijtku vašemu što budete jejli ni telu vašemu čim se odevali budete. Vram post B 205 b. Tak … vrag vse vkańuje da se k zapovedi ne priprave nego svetske skerbi doklam je duša v telu občińaju. Habd ad 100. Betežnik mora … svoje serdce i mišleńe od svetske skerbi odvračati. Mul šk 346; zručiti ~ (komu) pomoći (komu).Slugi svojemu marlivu pasku, skrb i pomoč jesu zručili. Brez diog 143.
5. izr. biti (komu) vu srcu i skrbi posebno brinuti (o komu / čemu).J (s. v.  cor … je mi vu sercu i skerbi).

adj. (sg. N m. skerban, skarban) isto što skrbļiv 2. A sada me od ovih suprotivnostih u kojih kruto skerban prebivam oslobodi. Zrin tov 385.

adj. (sg. N m. skerben, n. skerbno, f. skerbna, G f. skerbne, A m. skerbna, L f. skerbne, pl. N m. skerbni, A f. skerbne).
1. isto što skrbļiv 1. B (s. v.  accuratus … skerbļiv … jako skerbļiv … skerben … skerbna … skerbno … marļiv … prejako ali kruto marļiv … pomńiv … skozen, solicitatio … skerbno … verno prošeńe … na ńe jemańe … nagovarjańe … primarjańe). A Marta nastojaše i be kroto skerbna služeči nemu. Vram post B, 71. Poglejte ńu i premislite, kakti vu zercalu, vu one svete, skerbne, mudre i milostivne Judite. Mal krep 6.
2. isto što skrbļiv 2. Gostete se veselo pri obedeh vašeh, ali i onde spomenete se z Marie vam za vino skerbne. Šim sl 15. O dobrota nezgovorna, o milošča nepresežna, kak te čini za nas skerbna. Citara 153.

n (sg. N skerbeńe) gl. im. od skrbeti i skrbiti; pribavljanje, nabavljanje. J (s. v.  sitonia … brašna skerbeńe … spravļańe … brašnaria … profuntaria).