Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adv. (slabo; komp. slabeje) adv. od adj. slab.
1. isto što mlahavo. B (s. v.  debiliter … gingavo … slabo, infirmè … slabo … nemočno, langvide … mlahavo … slabo; mlahavem 2. … mlahavem … slabo činim, slabim … slabo činim, slabo s uputom na nemočno, slabo), J (s. v.  debiliter … mlahavo … slabo … nemočno, imbecilliter … slabo … gingavo), X (s. v.  firmo … infirme … slabo).
2. isto što gingavo 2. B (s. v.  fragiliter … kërhko … slabo … padļivo, pusillanimiter … plahoserčno … maloserčno … plaho … nebatrivo … slabo, tenere … gingavo … slabo … mehkokožno).
3. nedovoljno, nedostatno; loše; usp. slabe. B (s. v.  commendo … sërčeno preporučati … slabo preporučiti), J (s. v.  myurus … slabo … mlahavo žile tučeńe ali igrańe … slaboigra), P (s. v.  levidensa … ruho platneno ali iz vune debelemi niti retko i slabo tkano 181). Ako pak koi tverdno nakani, gustokrat zmenka, kaj on koi redko ali slabo kaj si napervo jemļe. Kempiš 31. Giza … pogibeļ tak slabo raznaval je svoju. Henr 199. O nezmerni špot … ti dušu tvoju ne preštimavaš tuliko kuliko ńu duh nečisti preštimava, pokehdob se tak slabo za ńu zveličiti skerbiš! Verh 12.
4. isto što popuščeno. B (s. v.  slabo 2), J (s. v.  remissè … odpuščeno … oslabļeno … slabo … popuščeno). Ognojeńe parkļev slabeje postane ali zevsem izostane. Živinvrač 137.

f (sg. N slaboča, G -e, D -i, A -u, L -um, pl. G slaboč, A slaboče).
1. isto što slabost 1. B (s. v.  debilitas … gingavoča … mlahavoča … slaboča … mlahavost … slabost … lagodnost, imbecillitas …slaboča … slabost … nemočnost, infirmitas … slabost … slaboča …nemoč … nemočnost … mlahavost), J (s. v.  debilitas … mlahavoča … slabost … slaboča … nemočnost … mlahavost). [Kardinalu je] v telu takva slaboča nadošla da … mertev bil bi opal. Matak I, 10. Od velike genut ne more se slaboče, na telu ves derhšče slab od gingavoče. Mal neb 12. Vu konvulžii dobra je mineralska kiselina z … kamforom … i drugi načini vračtva proti slaboči tela. Nar besn 58. Slaboča i nemoč tela človeka vse malo po malo v gron peļaju. Verh 345. Ako ova slaboča [pčel] od pomeńkańa hrane dojde, tak se ńim za dobe z hranum postreči mora. St kol (1866) 157.
2. isto što slabost 2. B (s. v.  fragilitas … kërhkoča … slaboča … slabost … nestalnost … vremenitost). Slaboča človečanska sobum donaša da ne moguče nam prez kakvoga takvoga drugoga mišļeńa moliti. Fuč 402. Prava krepost pomiluje vse slaboče človečanske, kruto nosi i kerhkoče. Lovr pes 3. Oh čalarnost i slaboča, slepa ļudih bedastoča. Danica (1847) 115.
3. isto što slabost 3. Ovde vu ovom poslu [na majdanu] plemeniti ne kažeju svoju serdčenost, nego slaboču. Verh 276. Slaboča vladańa vsaki dan boļe na svetlo dohağa. Nov horv 130a.
4. bolesno, oslabljeno stanje ili funkcioniranje organa ili organizma; bolest. Višeput krava … mleko zgubi … zrok ovoga s nesnagum obteršen želudec i čreva ali oveh slaboča je. Živinvrač 112.

m onaj koji je slabouman, malouman. Nekoi slaboglavec odpravil se je po svetu i za dvadesetemi letmi povrnuvši se nazad vu domovinu svoju čudil se je nad vnogemi. Danica (1836) 73.

f u svezi žile ~ oslabljen, slab puls arterije; slabo bilo. J (s. v.  myurus … slabo … mlahavo žile tučeńe ali igrańe … slaboigra).

adj. isto što mehkonog. B (s. v.  mollipes … mehkonog … slabonog … mehkonožen), J (s. v.  apus 2. … slabonog … prez nog).

v. slabosrč-.

adj. (sg. N m. slabosrdčen, A m. slaboserdčnoga, pl. A m. slaboserdčne).
1. isto što malosrčen. J (s. v.  pusillanimis … maloserdčen … slaboserdčen). [Kraļica] svojega … sina Etelreda je imenuvala slaboserdčnoga. Krist žit I, 80.
2. u im. službi (pl. m.)slabosrčni oni koji su malodušni, plašljivi. Juditha slaboserdčne nagovarja na serdčenost (naslov).Danica (1846) 70.

f (sg. A slaboserdčnost) isto što malosrčnost. Ovo [nas] spomińańe na kajańe prigańa i dohağa pako od duha nečistoga, kada nas vu slaboserdčnost i zdvojeńe porušiti hoče. Verh 660.

f (sg. NA slabost, GL -i, I -jum) usp. slabina, slaboča, slabota.
1. iznemoglost, malaksalost, nemoćnost, nejakost. H (s. v.   slabost),  B (s. v.  debilitas … gingavoča … mlahavoča … slaboča … mlahavost … slabost … lagodnost, imbecillitas … slaboča … slabost … nemočnost, impotentia … nemogučnost … nemočnost … nejakost … slabost, infirmitas … slabost … slaboča …nemoč … nemočnost … mlahavost;  slabost s uputom na nemoč), J (s. v.  debilitas … mlahavoča … slabost … slaboča … nemočnost … mlahavost, imbecillitas … slabost … gingavoča, infirmitas … nemoč … slabost … gingavoča … bol … beteg, invalentia … nemoč … slabost … nemočnost), X (s. v.  debilis … debilitas … slabost … gingavoča, firmo … infirmitas … slabost). [On se je] tako bil razbolel da po velike slabosti k posteļe privezanomu v cirkvu stupiti ne slobodno bilo. Nadaž 80. Od slabosti i velike betega gingavoče iz posteļe podignuti se ne bu mogel. Rob I, 254. Počne iti, ali tulike jakosti nema ar vse telo puno je slabosti. Mal neb 28. Stanovite jesu [kupeļi] … vu betegih, vu slabosti čuteńih. Lal vod 80.
2. nedostatak snage, volje, nepostojanost, nestalnost; neznatnost, bezvrijednost. B (s. v.  fragilitas … kërhkoča … slaboča … slabost … nestalnost … vremenitost). Občuvaj nas od napasti i nevoļe, od tesnoče i slabosti naše. Zrin tov 109. Ja spoznavam slabost moju za oboriti se proti … nevernem … grešnikom. Zagr razg 38. Žele i prose drugi [grešniki] da bi mogli … pobožno g. Bogu služiti … ali kaj bi sami morali vučiniti i Božje pomoči slabostjum svojum pripomoči. Zagr IV, 65. Ako premislim moju slabost, niščetu i nevrednost … tuliko se bojim [Navuk kerščanski] … ovak nesložno spravlenoga … napervo dati. Mul pos Vb. Vsa mogučnost naša i vsa stalnost naša nikaj ni drugo kak nemočnost i slabost. Krist blag II, 60.
3. neučinkovitost, nedjelotvornost. Zpoznavam slabost pameti moje. Mul šk 62. Bilo bi pako nevugodno da bi gdo vse slovke i reči … jednakum slabostjum ali jakostjum čteti hotel. Prav pis 13.
4. u svezama reber ~ v. rebro; ~ želuca isto što dristavica. B (s. v.  debilitas … slabost želudca, solutio 2. … slabost želudca; želudca slabost); srca ~ isto što malosrčnost. B (s. v.  pusillanimitas … plahoserčnost … maloserčnost … plašļivost … nebatrivost … slabost serca … potišenost), J (s. v.  pusillitas … maloserdčenost … serdca slabost). Znate li odkuda dohağa plašļivost i serdca slabost? Matak I, 168.

f (sg. L slabote) isto što slabost 2. Ježuš, serdčena nasladnost vekša neg vsa druga radost, i pameti naše svetlost, vu slabote dušna jakost. Mil vert 24.