adj. (sg. N m. sladek, sladëk, sladki, slatki, n. -tko, -tke, sladko, f. -dka, slatka, G m. sladkoga, slatkoga, n. -oga, f. -e, sladke, D m. -omu, f. slatkoj, A m. sladek, sladki, slatki, slatkoga, n. -o, sladko, f. -u, slatku, V m. -i, f. sladka, L n. -om, slatkom, I n. -em, f. sladkum, pl. N m. -i, slatki, n. sladka, f. slatke, sladke, G m. -ih, -eh, f. -eh, A f. -e, slatke, L m. -ih, f. -eh, I n. sladkemi, f. -emi, slatkemi; komp. sg. N m. slajši, slaj, slaji, sladkeši, n. slajše, slaje, sladkejše, f. slajša, sladša, G m. -ega, slajšega, A f. slaju, pl. N n. slajša, f. slatkeše, slajše, G f. -eh, sladkešeh; superl. sg. N m. najslatkei, n. najslajše, G n. -ega, L m. -em, I m. n. -em) usp. oslasten, sladak, slastan, slasten.
1. koji u sebi ima sladora, šećera, sladak; koji ima okus sladora; komu je dodan slador, šećer, zaslađen. H (s. v. jestvine izebrane slatkeše, sladek … sladka … sladko), B (s. v. abligurio … požiram i z slatkemi jestvinami pojedam … požreti, adynamum … vino kuhano slatko koje ovak se napravļa: vzemi slatkoga mošta beloga … vlej vu ńega vode … kuhaj vse do teh dob doklam se ravno napol pokuha, ambrosia … poganini zvali su jestvinu i pitvinu stanovitu slatku svojeh bogov, aprinus … divjačina … meso divjaka tverdeje i otud slaje, apyrion … fela je jabuk granatskeh ili zernateh koščic sladkešeh i mehkešeh od drugeh … sladki sad z mehkemi koščicami, asa … smola slatka lepo dišeča benzoin zvana, bellaria 2. … vina slajša ka se k sadu daju, callus 3. … mesto ono vu divjem prascu tvërdeje i slaje, caroenum … stanovita fela slatkoga vina, condulco … slastim … sladko činim … zaslağujem, cupediae … slaščice ili slatke i gingave jestvine … sladkokusi … obuzeki, cupedinarius … slaščic tëržec koi slatke jestvine prodaje … slaščic obuzekov piac, caryopon 2. … fela cimeta ili slatkeh koric koje rastu vu Sirie, dulcacidus … sladek i rezek ali octen, dulciarius … marcepan … sladki i medveni kruh, dulciculus … oslasten … malo sladëk, dulceo … sladëk bivam, dulcifico … sladko činim … zaslajam, dulcis … sladëk … sladka … sladko … medven, dulcisco … sladko činim … zaslajam, dulco … slatko činim … slastim, filicula … mala i sladka preprutica … nekoi s. Ivana kruh zovu … slatko koreńiče, indulco … slastim … sladko činim, mellilla … slatki napitek, mellitus 2. … sladek, musteus … sladke i dišeče kot mošt jabuke, nectar 2. … napitek sladki vsakojački, nectareus … sladek … vugoden … sladki napitek, palma 4. … plemenito drevo … razširjavajuče se kot ručni persti sladek sad donaša k perstom spodoben, psythia … grozdje sladko iz kojeg se suho ili cibebe dela t. j. kramarsko grozdiče, siliqua 2. … rožiček … sad za perst dug … pridebel i sladek iz Apulie; medven … kaj je iz meda ali slatko kot med, oslağujem 2. … oslağujem … sladek bivam, preprutica … slatko koreńiče ko ima listje spodobno k prepruti, sladëk, sladëk bivam … sladek sem, sladka jestvina, sladko činim, slasten s uputom na sladek, slastim s uputom na sladko činim, vino … slatko … tiho … sladko i ļubļeno), J (s. v. apyrinon … kartagianski šipek sladek … granat jabuka, carenaria … posuda vu kojoj se slatki mošt … mlado vino kuha, carenum … kuhani mošt slatki, dulcesco … sladek postajem … bivam, dulcis … sladek, dulco … slastim … sladko činim, edulco … slastim … sladko činim, glycymelum … slatka jabuka, julapium … sladki sok za napitek iz drobnoga čerlenoga grozdjiča i cukora vučińen, mattya … slaščice … sladka … zebrana jestvina, mellitulus … prisladek … posladek … malo sladek), P (s. v. embamma … kakva god omaka sladka … rezka … kisela … za smok 131), X (s. v. dulcis … sladek, dulcis … dulcesco … sladek postajem). Križipuš neki slatko vino pohlepneje piuč neduhe se je dobavil. Habd ad 130. Vu sredine … jederke … zaderžaval se je kruto sladek sok. Rob I, 84. Kada sad jeden je žuhkek, kisel i tverd jošče ter se postavi na seno, taki postaje sladek i mehkek. Gašp IV, 320. Sladek, süss, slajši, slaji, oder auch sladkeši. Krist gram 41. Za hranu na paši služi svińam sladka, kratka trava. Živinvrač 162. Po prisoje so grozdi zlati, rumeni, plavi, žoti slatki. Kov tisk 15. fig. [Ļubav] vse žuhko sladko i tečno čini. Kempiš 97. Ovo je ona misel koja čini sladke vse grenkoče. Zagr I, 283.
2. koji donosi ili izaziva ugodan osjećaj, koji pričinja zadovoljstvo. B (s. v. charientismus … prietna i slatka reč, cerion 2. … slatko i veselo duguvańe, melodia … slatko i vugodno popevańe), J (s. v. melodia … sladka i draga popevka … vugodno skupslagańe glasa). Razgovora ne bu slatkoga … u nebu. Magd 60. [Ti] čuješ vu vušesah tvojeh slatko popevańe koje se drugač čuti ne more. Švag I, III. Ti budeš počival i tvoj seń bude sladek. Krist žit I, 260. Al ove život lepši je i slajši, i da ga poznaš, tu bi ostal rajši. Gal 141. fig. Bitiprez Ježuša težek je pekel, a biti z Ježušem sladek raj. Kempiš 70. Z jene slatke licitarske kule su svirale kak komin na vetru orgule, zveličajuč čuture, pokale i žmule. Krl 39.
3. koji je mio, drag, dražestan, ljubak; koji je ugodan, blag; usp. slatkovesel. B (s. v. clucidatus … sladek i vesel, melleus … slatki … dragi glas, suavis … sladëk … vugoden … ļubļen … vugodne i ļubļene rožice). Sladek glas od sina svojega, očin s nebes slišan be. Vram post A, 36a. [D. Maria je] v Egiptum pobežala … da bi slatkoga sinka od Herodeševoga meča občuvala. Habd zerc 16. Slatki Valeriane, imam ti skrovnost jednu obznaniti. Gašp IV, 435. Lisica … počme [pevca] snubiti da bi dole na tla izišel, da če ńega ona zaradi ńegvoga sladkoga i vugodnoga glasa ogerļiti i kušnuti. Danica (1847) 125. Ruke tak drobne i blede, sladke kak dah od rezede. Domj kraj 8.
4.
a. koji je uzvišen, vrijedan poštovanja, divljenja, cijenjen. I k koncu slatke reči … gustokrat spominajuč spusti blaženu dušu [sveti Kšaveriuš]. Habd zerc 555. Pače muka meni križa slatka bude. Mal neb 8. Jezik ńegov starogrčki … vsi znanci … najslajšem, najskladnešem i najobilnešem od vseh človečanskeh jezikov naimenovati navadu imaju. Henr 175. Draga domovina, sladka naša mati! Lepo sad veseļe moreš ti imati. Lovr pes 2. Zebral si rajši jezik koj Tebi videl se slajši! Danica (1840) 118. Em nikaj ni slajše … neg … dragi naš kaj! Domj sunc 3.
b. u svezi ~ jarem bibl. prihvaćanje, usvajanje, nasljedovanje podložnosti Božjemu zakonu, Božjoj zapovijedi, Božjem nauku. Neverniki … i krivoverniki … su … sladki jarem Krištušev odhitili. Mul šk 200. Sin Božji zove … vse ļudi … da primu jarem ove ńegve zapovedi … buduč zapoved ova jarem sladek i terh legek. Matak II, 451. Ar moj jarem je sladek i moje breme lehko. Ev 194.
5.
a. koji je pun slasti, zanosan. Tak nekterem (veli Pliniuš) kaj je najjače vońuče, ono je najslajše. Habd ad 609. Vu benevetanski cirkvi s. Lovrenca, kade je s. telo ležalo, pervič slatka duha nebeska je vsu cirkvu napunila. Gašp III, 558. Srce od veseļa je mi se gibalo … kad slatke vustnice su me kušuvale. Popevke 201. Buš ti dala kušat meni si li slajša ti! Domj sunc 7. KAJ nigdar slatka, stara frajla bila ni, vekomaj truca KAJ, KAJ cvili, joče. Krl 117.
b. koji je slastan, ukusan (o hrani i sl.).Od herptov su knjižnjih zdraveši fazanski slatki herbti! Krl 28.
6. u izravnom obraćanju kao izraz prisnosti ili poštovanja. A rekel je terputec, slatki vi gosponček, naj daju mi jen preponizni pardonček, kajti ja ne klimam sakom kakti zvonček! Krl 14.
7. u im. službi (sg. n.)slatko a) hrana slatkoga okusa; slastica, poslastica. Neki slatkoga ništar vkusiti ne mogu. Habd ad 755. Posvetčeńe vu sladkom iliti pogače (naslov).Mul pos XXXVa. Od žmahe ni potreba dišputuvati se ļubeči nekoji sladko, nekoji žuhko. Zagr I, II; b) ono što je poželjno, korisno, ugodno, dobro; sretan život. Biče i kaštige od Boga tebi poslane dobrovolno terpi i podnašaj, ar slatkeh ne vreden koji žuhka pervo ne kuša. Fuč 237.
8. u svezama a) bot. korice slatke v. korica; slatka kora v. kora; slatki januš v. januš; slatki koper v. koper; slatki koren v. koren; slatko drevce v. drevce; slatko drevjice v. drevjice; slatko drevo v. drevo; slatko koreńe v. koreńe; slatko koreńiče isto što preprutica. B (s. v. filicula … mala i sladka preprutica … nekoi s. Ivana kruh zovu … slatko koreńiče; preprutica … slatko koreńiče ko ima listje spodobno k prepruti). b) slatka kaplica v. kaplica; slatka repa repa u svježem obliku za pripremanje jela. Mati kuha … kiselu repu, takaj sladku i merlin. Im lad 32; slatka voda prirodna voda na zemljinoj površini s niskim udjelom otopljenih soli. Ni moguče da bi vu jednom zdencu mogla sladka i slana … voda biti. Zagr IV, 245. [Delavci] sladku i tečnu spoznaju [vodu] kakovu … je svetec nazvestil. Gašp II, 161; slatke reči umiljate, laskave, dodvorne riječi upućene komu. B (s. v. allecto … slatkemi i mastnemi rečmi prizavam … dopeļavam … dragoļubno i milo zovem … k sebe vlečem, allectus … lepemi darmi … rečmi slatkemi … mastnemi privlečen … dopeļan, allicefio … prizavam se … zovem se po mileńu … po lepeh i slatkeh rečeh, sublino 2. … z gladkemi i sladkemi rečmi koga vkańuvati; medven … medvene reči t. j. slatke). Tak i dan današńi neke Eve slatkemi svojemi rečmi Adame svoje mame i premame. Habd ad 103; slatko mleko mlijeko u tekućem, svježem stanju. Večkrat z slatkem, večkrat z kiselem mlekom rashlağen pozabil je … za nevoļu svoju. Rob I, 187.
9. izr. pod slatki med dobro, korisno, ugodno. Da bi ja samo za brata … zeznal, kak bi mi vsi ovi žuhki zdržaji pod slatki med prehağali. Brez diog 134; sladši / slaji / slajši od / obrh meda / cukora, slaj nego med, sladek kot med koji ima jak oskus sladora;fig. koji donosi ili izaziva ugodan osjećaj u velikoj mjeri, koji pričinja veliko zadovoljstvo. B (s. v. profluo 2. … iz kojega vust slajše od meda govoreńe je izhajalo). Zapovedi ńegove nesu teške, nego su … oberh meda i sera ili cukora slajše. Vram post 33. Sveta reč … sladša je oberh meda. Kraj 105. U nebu … sveteh spevańe, veseloga glasa ugodno zvońeńe je od cukora slaje. Magd 63. Rosa … slajša bi mi bila od meda vsakoga. Jurj 22. [Knižice ove] komu dopadu … [on] slaju od meda slatkoču občuti. Zrin tov VII. Ovo je lep kruh, jeğ, slaj je nego med. Starine 25, 11. Kot med tvu reč slatku be čuti. Magd 43. O, fašenk … tvoja radost i veseļe je … od meda slajše. Gašp I, 977. Oh, rečih slajšeh od meda, oh rečih vugodnešeh od cukora. Švag kvadr 6.
