Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

f (sg. N sladščina) vrsta bijeloga grožđa i loze koja rodi tim grožđem. Beli tersi … jesu: lipovina, belina, belina zelenika, sladščina, divjačina, volovina, muhar, žlael, javor muškat, volovina šlavonska. Danica (1836) 13.

impf. (inf. slati; prez. sg. 1. šaļem, šeļem, šalem, 3. šaļe, pl. 3. -u; pridj. pas. sg. N m. slan, pl. A m. slane; pril. prez. šaļuč).
1. isto što pošiļati 1. a. B (s. v.  allego … pošiļam … poslati … na to ali vu kakvo mesto pošiļam … odpravļam … šaļem … slati; pošiļam … šaļem oboje s naznakom da je dalm. ), J (s. v.  missiculo … gustokrat pošiļam … šaļem), X (s. v.  mitto … šeļem … pošiļam). Kaj ti paper nosi, mogel si poznati, ali gdo ga, odkud šaļe, hočeš znati? Jurj 10. Lista ovoga … nazad šalem. VDA 8, 57. Nam ga [Boga] … vode, morja nazveščaju kad z oblakov strele šaļe. Rob I, 218. Makar šaļe nad me hiļadu vragova, baš mi se ne krene ni jedan las na glavi. Brez mat 25.
2. isto što pošiļati 1. b. B (s. v.  amando … odpošiļam … odšiļam … odslal sëm … odslati … drugam pošiļam … drugamo šaļem … slati … odpravļam drugam ali vu drugo koje mesto na razlučeńe s naznakom da je dalm. ). Navuk vaš ne bude priet ni slan. Vram post B, 35. Mladost svoju navadu šaļe nuter k starosti. Habd ad 1075. Vu misel svoju završit več štima, k spravišču slane za podložne ima. Henr 203. Jednoga k velikašev, a dva k stališev Stolu, kraļestva ova posle … šaļu. Domin 57.
3. u svezi naprvo ~ poslati naprijed, otpremiti; poslati unaprijed na kakvo mjesto. X (s. v.  mitto … praemito … napervo šaļem).

adv. (sladko, slatko; komp. slajše, slaje, slatkeše) adv. od adj. sladek.
1. slasno, sa slašću, s tekom. B (s. v.  blande 2. … slatko … slatko i žmahno, dulcè … slatko), J (s. v.  dulcè … slatko), X (s. v.  dulcis … dulciter … sladko). Zatem taki včinil je je jesti donesti, ka je slatko jela. Habd ad 1080. fig. Krv nmoja stanovito je pitvina, kojum duše vaše slatko napajam. Bel prop 76.
2. ugodno, drago, milo, dobrostivo, prijazno. B (s. v.  comicè 2. … slatko, comitas … povoļno … slatko i zlehkoga govoriti, facetosus … šaļiv … lepo … slatko šalen … spametno … mudro šaļiv, suave … sladko … vugodno, suaviter … sladko … slastno … vugodno … ļubļeno; popevańe … vugodno i sladko popevańe). [K Marie] on slatko i spametno odgovorivši reče: Kaj je da ste me iskali? Habd zerc 375. Poniznomu [Bog] svoja otajna odpira i k sebi sladko vleče i pozava. Kempiš 62. Akoprem nesem znal kaj je slobodnost … vendar slatko mi je bilo [to] čuti. Građa 8, 424. Čuteńe drugoga drugoga sreče zrok biti vnogo slajše i vugodnejše zvoni kak vsi penezi. Vukot gol 6. I če diši tam slajše i cvete lepše roža, je za te – Majka Božja. Domj kraj 4.
3. s uživanjem, sa zadovoljstvom. Gda je … na … posteļe slatko spal, nebo strašno zagerme. Habd ad 661. Ferenc Šalzedo … je … tak sladko zaspal da su ga drugi štimali jur mertvoga. Mul zak 101. Zato v zemļi tvojoj želel sem ležati, ter vu tvomu slajše naručju spati. Št noč 14. Il se tak sladko počiva, živi kak nigdo ni spal, tajnu tu zemlja si skriva, samo bu mrtvi ju znal.. Domj kraj 11.
4. privlačno, umiljato. Ta širena gda zapazi da se v ladje po morju ļudi voze, tak slatko i žeļno popeva, da ki su v ladje, od slatkoče popevke zaspati moraju. Habd ad 557. Začne [soldat] slatko i mastno govoriti tovarušici naj se jenkrat prejde š ńim i preverti, hote se skupa po poļu prepeļati. Gašp III, 716. Vezda, ki vam slatko govori, masno propoveda, vse hvali … on vam je človek ovoga sveta. Brez mat 9. Ka tako slatko zna svoj prignit vrat? Ni junaka, ki tako silovito gre z vriskom besnem i veselem v rat. Kov tisk 73.

f (sg. N sladkobuzka) f. od m. slatkobuz i slatkobuzec; isto što tańerolizavka. B (s. v.   sladkobuzka).

m (sg. N sladkobuz, G -a) isto što lakomec. P (s. v.  catillo …sladkobuz … sladkobuza … obuznec … obuzavalec 295).

adj. (sg. N m. sladkobuzni) koji je nezasitan, proždrljiv; koji ima osobinu muktaša, gotovana pri jelu. B (s. v.   sladkobuzni).

m (sg. N sladkobuzec, pl. V slatkobuzci).
1. isto što nabiguzica. B (s. v.   sladkobuzec).
2. isto što lakomec. O, vi požerļivci i slatkobuzci … kojem večkrat najbolše jestvine … grustiju se. Rob I, 129.

f (pl. A sladkobuzice) isto što slaščica 1. Robinzon … bil je odlučil nigdar več na preobilne i škodļive sladkobuzice se privaditi. Rob II, 200.

adj. (sg. N m. sladkocureči) koji curi tekućinom slatkoga okusa. J (s. v.  dulcifluus … sladkocureči).

f (sg. N sladkoča, slatkoča, G sladkoče, slatkoče, A sladkoču, slatkoču, L slatkoče, pl. G sladkoč, A slatkoče).
1. isto što slast 1. H (s. v.   sladkoča),  B (s. v.  aelon … slast … slasnost … oslasnost … slatkoča … sladost, dulcedo … sladkoča … slast … sladkost, mellinia … sladkoča;  sladkoča s uputom na slast), J (s. v.  dulcedo … sladkoča … slast, marcius … marcepan … osebujne sladkoče i dobrote kruh), X (s. v.  dulcis … dulcedo … sladkoča). [Paradižušvert] imel je … sadoveno drevje … takve sladkoče da bi se rajši bil človek š ńum hraniti nego kakvem goder mesom ali ribami. Habd ad 33. Z drevom onem od Boga pokazanem kakti peldum s. križa vu puščini Marath, vode žuhke sladkoču zadobile jesu. Gašp II, 439. Die Süsse, ova slatkoča. Mat gram 33. Jagodje [zelenike] jušno i gda je prav zrelo, onda je bledožutkasto i tak sladko da sladkoča oštroču preoblada. Danica (1836) 14. fig. Med i cukor je tve ime i vseh slatkoč zaderžańe [o, Maria]. Citara 383.
2. isto što nasladnost 1. B (s. v.   slast  s uputom na sladkoča). Ne li ada boļe … to vońavo telo, ko te na zlo vleče, od sladkoče stezati. Petret 233. Ne li ada boļe … to vońavo telo … od sladkoče stezati? Citara 297.
3. isto što slast 4. I dostojalo se je da je Bog darežlivosti i zmožnosti svoje slatkoču zkazal i onem (Adamu i Eve) kakti velikem ovoga sveta poglavnikom. Habd ad 32. Moguče ni poleg vrednosti v pamet poprijeti morje gluboko one vse sladkoče koju navek srečno vživaju svetci vu nebu. Matak I, 366.
4. isto što slast 5. Sveti šakramentum … onim, koji ga … jedu … slatkoču … i nasladnost nebesku podaje. Bel prop 68. Tak i ti slatkoče nebeske ne budeš vreden ako žuhkoče vsakojačkeh suprotivčin ne budeš rad kušal. Fuč 237.
5. isto što slast 6. Ki su v ladje, od slatkoče popevke zaspati moraju. Habd ad 557. Zakaj ada hočeš za kratku sladkoču duge muke podjeti? Citara 298. Vezda vu starosti moji onu slatkoču spoznavam radosti, koju tuliko let imati želel jesem. Brez al 18.
6. isto što slast 7. B (s. v.  suaviatio … sladkoča … ļubļenost, suavitas … slast … sladkoča … vugodnost … vugodnost duhe). Zdarava budi Maria, pripravna obradoča i slatkoča živih i mertvih. Zrin tov 109. Vu cvetju nahağa se ni samo lepota, duha, nego i slatkoča. Švag I, 148.