|
sleči
|
(se) pf. (inf. sleči, sleči se; prez. sg. 1. slečem, 2. slečeš, 3. sleče, sleče se, pl. 1. -emo, -emo se, 3. sleku; aor. pl. 3. slekoše; imp. sg. 2. sleci, svleci, pl. 2. slecete, slečite; pridj. akt. sg. m. slekel, f. slekla, slekla si, pl. m. slekli, slekli se; pridj. pas. sg. N m. slečen, n. -o, f. -a, A m. slečenoga, f. slečenu, pl. N f. slečene, L f. slečeneh) usp. raspraviti.
I.
1. skinuti s tijela (svojega ili tuđega)koji odjevni predmet, svući, razodjenuti što. H (s. v. razpraviti se ali haļe sleči, slečen … slečena … slečeno, sleči), B (s. v. detexo 3. … sleči z koga plašč; slečen, razpravļam 5. … razpraviti … sleči opravu … razpraviti se). [Razbojniki] ga slekoše iranami ga raniše i otidoše, ostavivši ńega za mertva. Vram post A, 195.. Pristupete … vi hahari, zgrabete me, slecete. Šim prod 154. Ovo čujuči … Židovi … priskočili su k Ježušu … da ga sleku, da ga svit ńegoveh mentuju. Švag I, 264. Otud se denešńa nedeļa zove bela nedeļa ali boļe rekuč nedeļa po slečeneh beleh svitah. Ev 111. Slekel sem halju gospocku, reskopčil sem rubaču ves, ludi gorice su brali, ja srečen tak zdavna bil nes. Pav pop 30. fig. On je ńu [ladju] iz onog' belog dana slekel, ter vu ovu tmičnu noč ńu je oblekel. Št noč 4.
2. isto što oguliti 2. H (s. v. slečen … oguļen, sleči koga … oguliti), B (s. v. dego 3. … sleči kožu z herbta, spolium … oroslanska … koža slečena). Ne potrebuje [Krištuš] da bi … kožu dal iz tebe sleči kakti jeden s. Bartol apoštol. Fuč 386. Proti ńemu [s. Bartolu] jesu podhustili kraļevog brata … koi je dal apoštola pograbiti, ńemu živomu kožu iz tela sleči i zadńič glavu odseči. Krist ap 22. Zajca sleče lepo sokač, on veliki mustafač. Kal-b (1809) 41.
3. fig. isto što porobiti 1. B (s. v. spoliatus … slečen … opleńen … porobļen … mentuvan … razbit; slečen 2. s uputom na opleńen).
4. u svezama slečena (kačja) koža životinjski svlak, zmijina košuljica. B (s. v. spolium … kačja koža slečena), J (s. v. exuviae … slečena koža, vernatio 2. … slečena kačja koža); ~ redovničku opravu v. oprava1.
5. izr. ~ staroga človeka / staru navadu promijeniti se; promijeniti način života. Ni dosta po čistoj svetoj zapovedi z Bogom se pomiriti i od ńega grehov proščeńe dobiti, nego z kakvum pokorum telo trapiti i nas kaštigati moramo, doklam zevsema drugu navadu oblečemo i staru grešnu slečemo. Mulih prod 75. Da staroga človeka slečem i novoga vu pravici i pravi svestosti oblečem, prosim te, posluhni me, o Gospone! Ev 363.
II. refl. ~ se isto što raspraviti II. B (s. v. devestio … sleči se). [On] tam se naj sleče, ako pak za toplem na friško zimu nastati počuti, naj se obleče i opravi i nikaj ńemu ne bude škodilo. Lal vrač 41. Mi anda dojdemo na rečeno mesto, slečemo se do rubače. Brez mat 94. |
|
sled1
|
m (sg. NA sled, slied, G sleda, L -u, I -om, pl. N sledi, A slede, L -eh, -ih, I -i, -mi).
1. otisak stopala, noge, kotača i sl. na kakvoj površini, trag, slijed; usp. sled2. H (s. v. sled), B (s. v. exuo 3. … ispred očih koga zgubiti … sled či god spogrešiti, peda … sled … trag … stupina noge človečje, prosequor … nasledujem … sledim … po sledu idem … sprevağam … tragom koga nasleduvati … po sledu za kem iti, sequor … slediti koga … po sledu za kem iti … slediti za petami, tremes … nožni sled, vestigium … sled … trag … stupaj … sled frižek … po sklizavom kameńu ne bilo moči sleda včiniti, vestigo … sledim … za sledom idem … iščem po tragu; nožni sled … trag, sled … sled ki se komaj pozna, stupina s uputom na sled, trag s uputom na sled, tražim 2. … tražim vuhajuč sled kaj se od vižļev veli), J (s. v. peda … sled za stupajem noge ostavļen). Ki na nih meste, stopinah i sledu stoje, ne im ni malo zato paska. Vram post B, 55a. Na snegu se poznavaju sledi zverinski. Šim sl 61. Videl je … sled i stupaje od nog človečanskeh. Rob II, 20. Za sledi vojničkemi tekli su potoki prelejane kervi. Danica (1838) 82. fig. Vsaki sled noge ńegve [Božje] je pun ļubavi. Mar 2.
2. korak, stopa, put; nasljedovanje; primjer. B (s. v. insisto 3. … za kem idem … sledim … nasledujem koga … koga slediti … po kojega sledeh iti; nožni sled … slediti koga … očinoga se sleda deržati … nejde sledom otca svoga), J (s. v. insisto 4. … koga slediti … po kojega sledeh iti … koga nasleduvati vu deržańu). [Mašnik] pred sobum na kažuli križ nosi da na slede Krištuševe marlivo pazi i nasleduvati zažgano se tersi. Kempiš 237. Tersemo [se] dospeti vu onu nezgovornu diku koju nam Ježuš … je … obečal ako … budemo … po ńegveh sledih marļivo hodili. Danica (1848) 67.
3. ono što služi kao potvrda čemu, što ukazuje na nešto, trag, znak, obilježje, svojstvo. B (s. v. cum 4. … tak hrabrenosti kak takaj človečtva ili dvoranstva tvojega sledi ili zlameńa vide se), J (s. v. cum 4. … tak … kak … tak jakosti kak človečtva i priaznosti jesu i vide se sledi). Svedoče još sledi ostavleni da su istinsko ļudi sveti i zveršeni bili. Kempiš 29. Ja vu baratańu ńihovom odperte slede jedne odurne namere zapazil jesem. Nazlob 1b.
4. hod, put, putovanje. O, Maria, po ke je v nebo sled! Citara 64. Leti, leti, drobni ptiček … srečen imaj vsigdar sled. Popevke 205. Srečen ti vsigdar sled. Cepel 161. Fährte … sled, trag. Krist anh 99.
5. tijek, slijed; redoslijed, niz. Spomeni se da Marie preporučiš da onem istem sledom k darovniku milošče milošča te poverne, kem je bila došla. Habd zerc 539. [Ona] na zemļe kakti v jednom samo sledu božanske serditosti videla se budu. Matak I, 6.
6. ostatak, trag onoga što je bilo, postojalo. Mariuš … včini pozvati [jednoga, koi ńega bi bil zbantuval] … na večeru k sebi i vu vremenu večere ńemu vsu hižu … tak z zemļum zravnati da nit sleda hiže bi poznal. Matak I, 443.
7. naputak, preporuka, pouka. Otide ada razveselena jur divojka po sledeh miloserdne zavetnice svoje Marie k redovniku. Nadaž 121. fig. Obimlemo slede Marianske i z najglubšum pobožnostjum k blaženem ńe nogam pokleknemo! Gašp II, 519.
8. u svezama na ~ dojti v. dojti; na ~ priti v. priti; pečatni sled otisak, trag pečata. Privilegiomi se oni koteri su dobrim redom i pravo spravļeni, ako bi jošče i pečati ž ńih opale, vsegdar zderžaju, ako se pečatni slied i pismo dobro more videti i poznati. Perg
9. izr. niti stora niti sleda (od koga / čega) izgubiti prijašnje osobine, svojstva. Niti stora niti sleda više od onoga revolucionarnoga imena. Nov horv 368a; tora ni sleda ne biti (komu / čemu) ne biti, nemati, ne postojati (komu / čemu) traga, ostataka. Iz čista … neba … tresk vu ńega je vudril … i … vu peklensku glubinu zabil … da mu tora ni sleda nigdar več ni bilo. Zagr razg 61. |
|
sled2
|
f (pl. A sledi) isto što sled11. Tam prek, onde vu drugom svetu, kud goder iskal ga budem, gde ču ja najti ova svetla iskazańa ńegova, gde one sledi stupajev ńegoveh? Krizm raj 173. |
|
sledba
|
f (sg. G sledbe, pl. A sledbe) ono što slijedi, ono što će doći; ishod, rezultat, posljedica. Zatopleńe najmre ladje žalostne za ńega sledbe je doneslo, bil je bankrot postal. Rob II, 309. |
|
sledeči
|
adj. (sg. N m. sledeči, n. -e, f. -a, A m. sledeči, f. -u, L f. sledečoj, pl. N m. sledeči, n. -a, f. -e, L m. -ih) usp. sleden, sledńi, sleduči, sledujuči.
1. koji je na redu, koji slijedi, sljedeći, idući. B (s. v. consequens … sledeči … sledeča … sledeče; sledeči). Bog je zapovedal … da ni jeden raspeti ne sme čes sledeču noč ostati na drevu viseč. Krist žit I, 146. Pri sağeńu ovakve živice potrebuje se sledeče orudeļe: kosir, nož, vertna pila. Danica (1840) 64.
2. isto što nasledļiv 1. B (s. v. sequax … nasledļiv … sledeči; sledeči).
3. u im. službi (pl. n.)sledeča ona koja su po redu, ona koja slijede u nizu. Dokončam ispeļajuči iz do sada rečeneh sledeča: za niš deržańe svete vere … jesu segurna znameńa zahitčeńa i odveržeńa od Boga. Krist blag II, 236. |
|
sledek
|
m (pl. A sletke) isto što ishod 5. Ti sletke oveh pregreškeh čutiti moreš. Mink 24b. |
|
sleden
|
adj. (sg. N m. sleden, sledni, sg. GA m. -oga, D m. -omu, pl. N m. sledni, D m. -im, A n. -a).
1. koji slijedi (koga / što), koji ide po tragu. B (s. v. sledni pës).
2. isto što sledeči 1. Ovu peldu da vsi nasleduvali budemo, slednoga zmed nas opominam. Gašp II, 618. Če jezero ali jeden, kak vsi tak i vsaki sleden jednako ga prijemļe. Ev 320.
3. u svezama vsaki i sledni isto što vsaki i sledńi s. v. sledńi. O strašno i čudno govoreńe, prikladno vsakoga i slednoga prestrašiti! Gašp IV, 304; vsi i sledni isto što vsi i sledńi s. v. sledńi. Požunski tolnačnik došel je vu Varaždin z komišium, koja pet mesec je terpela: vsa i sledna čuvši, neprekoredna zatergel, novi red napravil. Prid kron 30. Na dan s. Jožefa … ovo s. lice sada čisto bledo … sada ļubleno, veselo … vsi i sledni videli jesu. Gašp II, 227. Broj plemeniteh … na toliko je povekšan da več jako razlučan imetek vsem i slednim plemenitoroğenim jednako odhraneńe nije dopuštjal. Bedek 4. |
|
sledeńe
|
n (sg. NA sledeńe, pl. NA sledeńa) usp. slednost, sleduvańe.
1. hod za kim, praćenje, slijeđenje koga (u prostoru ); izviđanje, traganje. B (s. v. consequentia … sledeńe, indagatio … sledeńe … tražeńe … obsočeńe … obsok; sledeńe s uputom na tražeńe
2. isto što izvedańe 1. b. B (s. v. investigatio … izvedańe … sledeńe, tražeńe s uputom na sledeńe), J (s. v. investigatio … sledeńe … tražeńe … zvedańe).
3.
a. slijed, tijek, redoslijed događaja, zbivanja; posljedica događaja, zbivanja. B (s. v. consequiae … sledeńa, sequentia … sledeńe; napreduvańe … sledeńe dobra, sledeńe … sledeńa). Kada siromaštvo kakti neogibļivo sledeńe razvuzdanostih ńegoveh dojde, tak je kakti potrebno da [pijanec] … živinsko deržańe svoje … popravi. Krist blag II, 70.
b. zaključak, ishod. Iz temeļov oveh znemimo troje sledeńe. Pervo: Pokehdob Cirkva Rimska je delo božansko … vse zločesto ali barem pogibelno … ona odhitava. Verh 567.
4. isto što nasleduvańe 1. B (s. v. imitamen … nasleduvańe … sledeńe s naznakom da je dalm.,sequela … nasledba … nasleduvańe … sledeńe, sequutio … nasleduvańe … sledeńe; sledeńe 2. s uputom na nasleduvańe), J (s. v. sequax … nasledujuči … prikladen za sledeńe … koi za kem rad ide … pokoren). Nas [vrag] tenta z nasladnostjum na greh … i ńegva sledeńa. Matak I, 576.
5. isto što pregon 1. B (s. v. insectatio … preganańe … tirańe … sledeńe … potira). |
|
sledeti
|
impf. (inf. sledeti; prez. sg. 1. sledim, 3. -i, -e, pl. 3. -e, -iju; imp. pl. 1. sledemo, 2. -ite; pridj. akt. sg. m. sledel, n. -o, f. -a; pril. prez. sledeč) usp. nastupļati, slediti, sleduvati.
1. pratiti (koga / što), u stopu, ići za čijim tragom, stopama i sl. B (s. v. indaganter … sledeč … iziskavajuč … tražeč, indago … sledim … tražim zverje, insisto 2. … nastupļam … sledim … nastupļati … slediti koga, prosequor … nasledujem … sledim … po sledu idem … sprevağam … tragom koga nasleduvati … po sledu za kem iti … do hiže koga sledeti … sprevağati, vestigo … sledim … za sledom idem … iščem po tragu; sledim … sledim po tragu), J (s. v. sequor … sledim … za kem idem). Na ki god kraj zide, vuk iz germa gledi, kamo goder ide, ńu [ovcu] marlivo sledi. Mal neb 6. On hitro prime svetču i slede ńu. Danica (1846) 133.
2. isto što izvedati 1. b. H (s. v. sledim po tragu … investigo), B (s. v. investigo … izvedam … iziskavam … sledim), J (s. v. investigo … sledim … tražim … ziskavam).
3. nastavljati dalje, ići istim smjerom dalje. B (s. v. pergo … sledim … sledi … ostali put obaviti). Da bi ļutost svoju sledeti bil hotel, tak čas kakti osroslan skočil bil bi med ńe. Rob II, 229. Ne najduči drugoga puta, sledi onoga tja do tverdne noči. Horv kal-b (1823) 37.
4.
a. postajati, nastajati, zbivati se kao posljedica čega. B (s. v. consequor … za nasladnostjum tuga ńe pajdaš ide … ili sledi; sledim … sledi kaštiga pregrešku … sledi diku nenavidnost). Mi … ne znamo vreme kada Sin človečji došel i nas na sud pozval bude … odkud sledi da vsaki den … pripravni biti moramo. Krist blag II, 205. Za smehom velikim sledi navadno plač; keine Freud' ohne Leid. Krist anh 185.
b. dolaziti po redu, slijedu, ići iza čega. Sledi žalostna Karla IX. smrt i kraļuvańe Henrika III. Henr 196. Gerči koji jeden za drugim gusteše slediju … oslabiju betežnika. Nar besn 42. Nut, premislete … vreme koje pred fašenskem dohağa i koje za fašenskem sledi. Krist blag II, 243. Slediju, naredbam prispodobne i vu vživańe vpeļane, predslobode zgubiti načini. Domin 71.
5. isto što nasleduvati 1. B (s. v. continuo … nastojam … sledim s naznakom da je dalm.,sagio … zadehnujem … zavuhujem … marļivo sledim, sequor … nasledujem … sledim … vu mudroznanosti nekoga nasleduvati; sledim 3. … sledim vu delu s uputom na nasledujem), J (s. v. assector … verno sledim … marlivo sledujem … dvorim). Zaludo naš razum [Božju] skrovnost sledi, z kulikoga dobra ńegovi su redi. Magd 56. Vitešku pak gospodara svojega peldu sledeti i ostajučem zlehkoteńe … hotejuči … dal je kapitan ladje vnožinu brašna … iz ladje donesti. Rob II, 306. Mi nečemo razsvetčeńa ńegova [Duha Svetoga] sledeti. Krist blag II, 7. Koj sledi pravičnost … najde živleńe. Danica (1840) 5.
6. progoniti (koga).B (s. v. persequor 4. … pregańam … nastorujem … pregańati koga z vojskum … bežečega nepriatela sledeč tirati). Kamo serda veli, Junaci? Sledite vi nepriatela? Nas tihe vidite. Jurj 68. Vojuje, vsi slede, on kocku sad zmeni: grom v očih mu, pomor mu v ruke je zdeni. Henr 209.
7. dolaziti na mjesto drugoga, nasljeđivati (koga).Gdo bi sledel na otčinskom prestoļu ako bi kraļica vumerla? Nov horv 142b. |
|
sledina
|
f (pl. N sledine) (vjerojatno)trag paučine. Po hižah su gole zidine: pavukov vsigder su sledine, ali kakti vukov izrovane jame. Mal vit 34. |
