Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

slivica

f (sg. N slivica, A -u, pl. G slivic, A -e) dem. i hip. od sliva 2; isto što sliva 2. B (s. v.   slivica).  Slivice mnogoverstne, dobre, zrele, slatke, glivice ter grozdje, marelice gladke, zmorem vsega toga. Mal vit 20.

slivišče

n isto što slivnik. J (s. v.  prunetum … slivovje … slivišče … mesto z slivami zasağeno).

slivje

n (sg. L slivju, I -em) zb. im. od sliva.
1. prema sliva 1. Navečer pod slivjem vu miru sedim. Lovr zap 98.
2. isto što slivnik. Babe vele: ne bu sreče v slivju sraka kad regeče. Seńe 3.

slivkańe

n (sg. G slivkańa, A -e, I -em) gl. im. od slivkati; jecanje, tužno glasanje u fizičkoj ili duševnoj boli. Čudo kak tuliku bol divojčica četiri leta stara mogla je prez poteščavańa i slivkańa podnesti. Gašp III, 635. Marica od slivkańa i plača niti govoriti ne mogla. St kol (1819) 227.

slivkati

impf. (prez. sg. 3. slivče; pridj. akt. pl. slivkali; pril. prez. slivkajuč).
1. 
a. isto što plakati I. 1. Ja sam čul … materi milo … plačuč i slivkajuč zverhu nemilošče sinov svojeh i kčeri. Habd ad 905. Lice mu žuhke polevaju suze, z kem boļ slivče, z tem boļ preša ga pritišče. Horv kal-a 39.
b. jecati, tužno se glasati u fizičkoj ili duševnoj boli. Radi bi bili svetoga opata nazad imati, ali kasno ali zavman su slivkali! Habd ad 547. Da bi bili gospon moje vračtvo potrebuvali, ne bi več tak slivkali. Nazlob 14.
2. cviliti, skičati (o psu ); usp. slivčati. Cucek … na čase zarad terbušne boli slivče. Živinvrač 218.

slivni

adj. (sg. N m. slivni, n. -o, f. -a, pl. N n. -a, G m. -eh) usp. slivov.
1. koji se odnosi na sliva. B (s. v.  ameja … slivna koščica; koščica 2. … koščica slivna, slivna kolčica, slivnik … ternac slivni). Vu Križevcu … bu na seńmu dobit moči … štokfiša ki doma raste, slivneh cepov kakti hraste. Kal-a (1804) 37.
2. koji je od šljive. Purgarice … samo 10 zrn na jednu šalicu broiju ar ne maraju ako je kakti slivna juha, samo da je juha od prave kave. Brez mat 16. V zime na dan Bibiane v Kalniku bu na mazane slivne juhe i na pinte v cenu dobit po forinte. Kal-a (1804) 39.
3. u svezi slivno drevo bot. isto što sliva 1. Slivna dreva stresa on oštro. Im var 46.

slivnica

f peć, štednjak za sušenje šljiva. Pečnica, slivnica, der Dürrofen. W 20.

slivnik

m nasad šljiva, šljivik; usp. slivarnik, slivišče, slivje 2, slivovišče, slivovje. B (s. v.  prunetum … slivnik … slivarnik … slivovišče; slivnik … ternac slivni).

slivov

adj. (sg. N n. slivovo, A n. -o, f. -u).
1. isto što slivni 2. Nemam stanovito časa, pak sem i tak vre doma ručkal slivovu juhu z medom i z mlekom. Brez mat 15.
2. u svezi slivovo drevo bot. isto što sliva 1. H (s. v.  slivovo drevo), B (s. v.  prunus … sliva drevo ili drevo slivovo), J (s. v.  prunus … sliva … slivovo drevo). Petrica … napravi iz ńe (oprave) pravu živu spodobu mlinarovu, koju za štalum na suho slivovo drevo obesil. Lovr ker 57.

slivovica

f (sg. N slivovica, G -e, A -u, L -e). f vrsta pića s velikim postotkom alkohola dobivenog destilacijom fermentiranih šljiva, rakija od šljiva, šljivovica; usp. rakija slivovica s. v. rakija. B (s. v.  rakia … slivovica). Od mladosti moje navadil se jesem kavu, slivovicu, pivu i dobro vino piti. Rob II, 87. Morebit … slive vre sprešle se jesu ter i slivovica more se žgati. St kol (1866) 136.

Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
HAZU