Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m (pl. N senilci) pej. star, zaboravan čovjek. Verni i mili naši, žvalavi mozulaši, klimavci prodani, čalarni saboraši … plemenitaši, virilci, senilci, kupleraši, klečiju pred Habsburgom kak pri Božjoj maši. Krl 129.

f (sg. G senine) isto što sena¹. [Najde se] … apatekarov, ki jednu šaku senine za raniški ali i draže prodadu. Škv hasn 76.

n trunje sijena, sušenoga bilja; usp. senijńe. Senińe pako ovak se vu vunu zamota da se lehko isčesati ne more. Ovc 10. Stara puca … z sobum donese vsakojačka drevca i nekakveh cedulic v kojeh senińe zamotano biše. Lovr ker 92.

n (sg. NA seno, G -a, L -u, -e, I -om).
1. pokošena i osušena trava, sijeno; usp. sence¹. H (s. v.   seno),  B (s. v.  falisca … jasleni plot ali lojtra za koju se seno … trava za końe … polaže, foenum … seno … seno na rogu nosi … vugni se … kajti vu staro vreme vehet sena volu na rog jesu vezali da bi se ńega vsaki čuval … otava … gńilo seno … stog … kup sena … plastnica … kupčaj … kupica sena … kositi … sušiti … raztepsti … raztresti … prestresti … prevernuti rogļami seno … zubļati … seno zubačami zgernuti … betva … ostanke sena pozubačiti … pokupčati seno, seco … seno kositi; kosim 2. … kosim nazopet sinokošu zlo pokošenu a seno to kakovo zove se sicilimentum, kup 3. … kup sena … stog, seno … seno vuhko … plesnivo … sena stog … kupčaj sena … na kupe seno spravļam … voz sena), J (s. v.  foenum … seno), P (s. v.  foeni meta … stok sena … kup sena 647, foeni striga … red sena pokošenoga kakov se sproti od kose čini 647, foenum … kup sena nakladati … plasnice delati 647, foenum … seno … sena 647, foenum cordum … pozno seno … otava … otave 647, foenum furcillis versare … seno razsohami ali vilami prevračati 647, foenum mucidum … seno plesnivo 647, foenum rastellis corradere … seno grabļami ali zubačami spravļati 648). Ako seno na pole kotero jest deneska a zutra se v peč verže Bog tako … odeva, koliko veče vas? Vram post A, 203. Smert jednako telo vsako kot seno bu skašala. Magd 71. Kada sad jeden je žuhkek, kisel i tverd jošče ter se postavi na seno, taki postaje sladek i mehkek. Gašp IV, 320. Kada počne seno zdihavati se (potiti se), sol se v seno vsa pobere i nestane je. Danica (1836) 44. S podolja seno diši, a črešnje so lepe, crlene, na nebu sonce gori. Gal 140. fig. Vsako človečansko telo je kot seno. Zagr I, 494. Ja sem vudren kaj i seno i moje serdce je vsehnulo. Ev 371. (u poslovici)Ni za guske seno: ni za prasice sedlo; was soll der Kuh Muskate? Krist anh 150.
2. u svezi gamilsko ~ bot. vrsta šaša, mirisna žuka,Andropogon schoenanthus. B (s. v.  schoenanthum … šaš … gamilsko seno, squinantum … gamilsko seno; seno … seno gamilsko); ~ grčko / italijansko bot. isto što kozji rožički s. v. rožiček². P (s. v.  foenum graecum … seno gerčko … seno italiansko … kozji rožički 579).

n isto što kosidba. B (s. v.  foenisecium … kositva … senokosje … kosidba).

m isto što senokoša. Wiese … senokoš … travnik … livada. Krist anh 137.

f (sg. N senokoša, A -u, L -e, pl. NA -e, G senokoš, D -am, L -a, -ah) livada koja se kosi, sjenokoša; usp. senokoš, senokošica, senokošja 1, sinokoša, sinokošje. J (s. v.  pratum … senokoša … trata … livada … travnik). Vsakoj hiži … se toliko oratih zemiel i lugov iz občinskih senokoš tolik diel vsega da, koliko k očinoj hiži ladaju. Perg 46. Za prutje zadnič … naj si verbovo drevo pri senokoša i ledinah, zemļah i vodah … marlivo sade. VZA 14, 112. Senokoše seno dobro ne daju, niti otavu kositi moremo. VZA 16, 219. Komu bi bilo žal otavu zgubiti, more svoje ovce po dokončanoj kositvi na takve senokoše goniti, doklamgoder nisu noči merzle. Danica (1842) 96. Diši mi senokoša ravna, mi zdavna se poznamo, zdavna. Domj kip 11.

f (sg. N senokošica) dem. od senokoša; isto što senokoša. J (s. v.  pratulum … tratina … tratinica … senokošica).

f (sg. A senokošju, pl. A -e).
1. isto što senokoša. Senokošje od šikarja, kertorovcev i mraļińakov osnažene … pred Jurjevom zastavi ak želiš kositi otavu. Horv kal-b (1814) 38.
2. pokošena osušena trava; sijeno. Deteļu ali senokošju čez zimu mort' pognojenu sad zezublaj i ono na zemļu zvozi. Horv kal-b (1814) 39.

adj. koji se odnosi na senokoša; koji se odnosi na livadu koja se kosi. J (s. v.  pratensis … tratinski … senokošni … livadni).