Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. (sg. N f. sesnena) u svezi posuda sesnena posuda iz koje se može sisati. B (s. v.  vas … posuda sesnena … iz ke se more sesnuti).

n (sg. NA sesneńe, G -a) gl. im. od sesnuti; isto što cecańe. B (s. v.  lactatio … cecańe … sesneńe; cecańe … sesneńe). Pred dvadeset i četiri vurami po naroğeńu ne pušča se dete k persam za sesneńe. Lal pupk 120. Pri odvučańu od sesneńa žrebe tak … odluči se da ga [mati] ne čuje. Živinvrač 8.

adj. (sg. N m. sesni, n. -o) koji još siše majčino mlijeko; usp. sesnat. B (s. v.  rumis … kozle sesno; odojek … prase sesno, praščič … praščič sesni).

impf. (inf. sesnuti; prez. sg. 1. sesnem, 3. -e, pl. 3. -u, sesneju, sesnuju; pridj. akt. sg. m. sesnul, n. -o f. -a, pl. m. -i, f. -e; ptc. prez. sg. N m. sesnuči, n. -e, f. -a, G f. sesnejuče, D n. sesnučemu, A f. -u, pl. N m. -i, f. -e, A f. -e, sesnujuče).
1. isto što cecati 1. H (s. v.   sesnem),  B (s. v.  fellico … sesnem … sesnul sem … cecam … mleko sesnuti, lacteo … cecam … sesnem … cecni teliči, subrumus … sesnuči … sesnuča … sesnuče prase ali kozlič … pridojek … dojno ili pri sescu prase ali kozlič … jańe, sugeo … sesnem, sugo … sesnem … cecam … sesnuti persi … falingu z materinskem mlekom sesnuti, vas … posuda sesnena … iz ke se more sesnuti; sesnem … koi sesne). Blažena je votroba kotera je tebe nosila i persi ke si sesnul. Vram post A, 69. Duše nekipne je li ste mozibiti iz materih vaših kerv mesto mleka sesnule da ste tak vu nutre nekoi zdenci puni keļa peklenskoga. Šim sl 57. Kada dete pervo mleko matere sesnulo bude, ar kada mati dete nadaja, nikaj mu treba vračtva davati za očiščavańe. Lal pupk 121. Ako se krava ne da dojiti ili teletu sesnuti, znameńe je da ńu vime boli. St kol (1866) 145.
2. 
a. držati što u ustima i uvlačiti kao iz sise. Kače ktere perse moje sesnu jesu znameńe nečistoga opipavańa. Habd zerc 296. [Maria Bonaventura] zbog ļubavi bližńega i gnoj iz mozolov betežne sestre z vustimi svojemi … je sesnula. Gašp I, 129.
b. usisavati rilcem (što).Pčela iz cvetja sesne sladkoču i dela med. Zagr I, 537.
3. izr. ~ krv (komu) praviti neugodnosti, piti krv (komu).[Vama] nepriateli kerv sesnu, rodbina nezahvalna postaje. Zagr I, 21.

n gl. im. od sesnuti; usisavanje, upijanje, isisavanje (čega).Sesńeńe kervi piavke včineno je iz dobre i ļubļene voļe vračiteļa. Matak I, 205.

impf. refl. (prez. pl. 1. sestajemo se) impf. od pf. sestati se; dolaziti na jedno mjesto, na sastanak, susret (s kime), sabirati se, skupljati se, okupljati se. Kak … preği naši navadni su bili: tak i mi … sestajemo se na zberańe občinskeh čestnikov. Bedek 4.

pf. (prez. sg. 1. sestenem se) susresti se, sastati se (s kime), sresti (koga).Vsakoga, s kojim se sestanem, perva reč je je li je Gaj ovde? Smod gaju 173.

(se, si) pf. (inf. sesti, sesti se, sesti si; sup. sest; prez. sg. 1. sedem, sedem se, sedem si, 3. sede, sede se, sede si, sedne si, pl. 3. sedu, sedu si, sedeju, sedeju se, sedeju si; imperf. sg. 3. sedoše; imp. sg. 2. sedi, sedi se, sedni, pl. 1. sedimo, sedemo si, 2. sedite, sedite si, sedete se, sedete si; pridj. akt. sg. m. sel, sel si, n. -o, f. -a, pl. m. seli, f. -e; pril. perf. sedši).
I. 
1. 
a. namjestiti se, postaviti se u položaj u kojemu se tijelo oslanja stražnjicom na čvrstu podlogu; usp. ~ II. A. 1. a i II. B. 1. a. B (s. v.  sedam … sesti na końa). [Ona] sama pak na posteļu sedoše i vusta ovako odpreše. Nadaž 80. To zgovorivši na kočie sede i v drugo svoje imańe otide. Habd ad 648. Junaci na ļute sest końe hitiše, pišci v lastovite vsi se rede zbiše. Zrinski 74. Zatem hvalu dajuči Bogu [Pavel i Anton] na tverdu sedu zemļicu. Gašp I, 264. Stari vujec vse čini, nameči, popravļaj, prikažuj, skrbi, pak ov mladi gospodičič ovde sede kakti lipov bog! Velikov 85. Sesti, sedem, ich setze mich. Krist gram 104. Vuksan: Sedimo anda, dok Smolko dojde. Brez mat 13. Na prislonjo pred podrum smo seli. Gal 135.
b. postaviti se u sjedeći položaj u odnosu na koga ili što, u odnosu na mjesto ili način / stanje, cilj ili svrhu sjedenja; usp. ~ II. A. 1. b. i II. B. 1. b. B (s. v.  sedam … sesti k stolu). G devet stolom … gosti seli behu. Magd 97. O da bi k jestvinam meńe takvim sesti! Jurj 34. [Amon] kada bi bil z Ašverušem kraļem … u goščeńe sel, odnuda po malom času i vremenu na galgah be zvišen. Bel prop 103. Gda je [mladenec] na ladju sel, lepo i vedro vreme je služilo. Fuč 26. Kervavo pismo kume sedni i napiši na Somsedvar, gde kurviš nad kurviši kmetsku kerv loče. Krl 78. fig. Ne bi tak ispuščen z nebeske visine kamen silil sesti v zemelske nizine. Brez jerem 147. Kre njeg je zima sela i megla mokra, bela. Pav pop 35.
2. postaviti se u položaj mirovanja oslanjajući se donjim dijelom trupa ili nogama o podlogu; sletjeti, spustiti se, namjestiti se u položaj mirovanja (o pticama, kukcima).Ptičica iz neba be spuščena ktera meğ menum i meğ stenum sede. Habd zerc 141. Muha ti nanos sede … ter se serdiš [i] proklińaš. Zagr I, 380. Ves roj [čmelic] na bližńu k ńemu vejicu sede. Gašp IV, 355.
3. kršć. doći u nebo u zajedništvo s Bogom Ocem (o Isusu Kristu ); usp. II. B. 2. Ježuš Krištuš … ki si se dostojal … na nebesa zastupiti i na desnicu tvojega nebeskoga otca sesti. Kraj 134. Stupil je gore na nebo … i sel je otcu na desno. Petret 200. Sel je otcu na desno. Citara 246.
4. prav. dospjeti, prispjeti, prenijeti, pripasti (komu što) u vlasništvo, nasljedstvo i sl. Na bližńega brata … [imienie] sede. Perg 149. More biti da … ti je od … stareiših tvoih ali na te selo [bogactvo]. Vram post B, 182a.
5. u svezama skup ~ biti, boraviti s kime, družiti se s kime; vijećati, zasjedati. B (s. v.  consideo … skup sedim … skup seli su sudci). Skup hočemo sesti, bumo se vojtali. Mal vit 24; v kraļevski stolec ~ doći na prijestolje, zavladati. Oh tol' je, sinko, telo nazveščeno mene bilo? Da se prime, rodit hoče i v kraļevski stolec sede. A nut kak jevse rańeno, šibjem, z biči raztergano. Citara 206; vučiniti (koga) ~ smjestiti (koga) u sjedeći položaj, posjesti (koga).Kraļ vučinil je stolec ńoi [gospe] pripraviti i ńu blizu sebe sesti. Fuč 180.
6. izr. lesici na rep ~ v. rep; v srce sesti (komu što) biti obuzet čime. I kada ti bo toga v srce sela, od vina duša tvoja bo vesela. Kov tisk 56.
II. refl.
A. ~ se
1. 
a. isto što sesti I. 1. a. Sedete se, moj človek, na ov stolec. Velikov 97. Prosim ih, naj se sedeju. Ich bitte Sie nehmen Sie Platz. Krist anh 190. Vezda pako sedi se! Danica (1840) 87.
b. isto što sesti I.1. b. Naj se sim kraj (poleg) moje sestre sedeju, Gospone. Setzen Sie sich hierher menin Herr, neben meiner Schwester. Krist anh 218.
2. izr. koji visoko leti, nisko se sede tko se odviše uzvisuje, bit će i ponižen. Koi visoko leti, nisko se sede; wer hoch fliegt, fallt tief; wer hoch steigt, fällt hoch. Krist anh 146.
B. ~ si
1. 
a. isto što sesti I. 1. a. Sede si na stolec i kakti zamišļena sedi. Brez al 25. Smolko [Jugoviču]: … Naj si sedu, prosim. Brez mat 28. Sesti se oder sesti si, sedem se oder sedem si … sich setzen. Krist anh 55. fig. Mesec [gruden] ova vsa izvede, na końa si taki sede, ves zasopļen berzo teče. Mal vit 24.
b. isto što sesti I. 1. b. Sede si poleg ńih na travu. Rob I, 4. Ńega sam [Bog] vodi ter veļel je valom: »Vrazit ga ne smete ni samo v malom, no k obrežju Žerzej je zdravog Vam znesti; od truda da more počinut si sesti«. Henr 182. Hodi, kume, sedemo si pit (Sedeju si k stolu.). Brez mat 67. Strański: Ne činite si nikakove neprilike: hodte, sedete si k nam. Mikl huta 30. Nepremišļeni, nasladni ļudi … sedite si k stolu, ječte, pite, napuńavajte se … ali kak dugo bude to terpelo? Krist blag II, 275.
2. kršć. isto što sesti I. 3. I poklam … je [Sin] nas od grehov očistil, sel si je na desnicu veličanstva vu visini. Ev 13.

f (sg. NV sestra, G -e, D -e, -i, A -u, -o, I -um, pl. NV -e, G sester, sestar, sestri, sestrih, D -am, A -e, L -ah) usp. sestrinica.
1. ženski potomak ostalim potomcima (muškim i ženskim)zajedničkih roditelja ili bar jednog zajedničkog roditelja. H (s. v.  dedova sestra, materina sestra, sestra), B (s. v.  abamita … prededova sestra, abmatertera … materine prebabe sestra, aequum… ar je jedna izveršena dobrota i pravičnost i pravde ili zakona kakti mocg najbližneja sestra pravice koja pravde pobolšava, amita … teca … teta … tetka … očina sestra, amitini … vele se deca koja su jedna iz brata a druga iz sestre, collactaneus … jednomlečen … jednomlečnik … jednomlečnica … jednodojen … jednodojena … istem ceckom odhrańen … istem mlekom odojen … brati i sestre, collaterales … veli se rodbina koja je iz jedne i druge sverži t. j. ka je od brata i brata … od sestre i brata, consobrina … materine sestre ili tece moje kči … tečična, consobrini … stričič … sestrič t. j. od dveh sestrih deca … amitimi koi od brata i sestre ali vezda občinskem zakonom vsu tu decu consobrinos zovu, consobrinus … matere moje sestre sin … tečin sin ali sestrin sin … bratučed po sestrah, linea 5. … red kolena bočni naproti položeneh kot brat … sestra … stric i vujec jedni od jedne drugi od druge strane, sobrinus … 2. … sestriči t. j. dveh ali več sester sini, soror … sestra, sororicidium … sestre vmoreńe; brat … al' drag brat al' sestra draga vsaki sebe išče blaga, nevesta … bratova sestra … v. sneha, prededova sestra, sestra … sestra po otcu i matere … po matere … sestra prededova, sestre dveh bratov s uputom na zelve), J (s. v.  abmatertera … prebabina teca po materi … babine babe sestra, amita … teca … očina sestra, amitini … od brata i sestre deca, atmatertera … prebabine babe sestra … tetca po materi vu petom redu, soror … sestra), P (s. v.  amita magna… tetca očina … sestra dedova 283, matertera magna … materina tetca … babina sestra 283, proamita magna … dedova tetca … prededova sestra … dunda 285, promatertera magna … babina sestra 285), X (s. v.  mater … matertera … sestra matere … teca). Lazaruš od svoih sester … pokopan be. Vram post B, 207a. [Augušta] sestra bila je žena Antoniuševa. Habd zerc 73. Oslobofi takajše … duše moih stareših bratov [i] sestar. Zrin tov 124. Istinu [je] spoznala sestra Mojžeša proroka. Zagr I, 355. Sestra, die Schwester, sester. Krist gram 18. Ńegva mati je bila Maria, koju Januš Evangelista im+neuje sestrum Ježuševe matere. Krist ap 19. Imam sestro! Dalek od mene … njeji je grob. Kov tisk 24. fig. B (s. v.  aequum … ar je jedna izveršena dobrota i pravičnost i pravde ili zakona kakti mocg najbližneja sestra pravice koja pravde pobolšava). Terpleńe ali stalnost jest moč … hranitel najma ili plače, sestra terpleńu, stalu kči, priatelica mirovnosti. Vram post B, 104a. Ima oholia sestru jako sebe spodobnu i zove se naduhavańe ili napuhavańe. Habd ad 340. Brat i sestra červi budu ti se zvali. Citara 317. Poklam su onda ovu [istinu] oslepili, zgrabili su ńejnu sestru pravicu. Brez mat 10.
2. ženski potomak drugim potomcima u drugom koljenu, tj. u drugoj generaciji. Vu svetom pismu rodbina bližńa brati i sestre ozivaju se. Gašp III, 502. Ne jemļem … sestru moju (to je to roğakińu za ženu). Mul šk 359. Najbližneši roğaki med sobum jesu se ozivali brati i sestre. Krist ap 19.
3. pripadnica crkvenog reda, bratovštine ili kakva sličnog udruženja; redovnica. Z vnogeh narodov ļudmi, ki su vsevdiļ gore [v cirkvu]] dohajali, baratale [su] duhovne sestre. Habd zerc 496. B. D. Maria obečala je da brati i sestre rečene bratovčine ne samo vekivečneh plamnov ne budu terpeli nego takaj da duše ńihove daļe od perve sobote po premińeńu svojem ne budu se zaderžavale vu purgatoriumu. Fuč 238. Ova ladja znamenuje ne drugo nego bratovčinu s. Roka ali s. Šebaštiana, vu koji … vnogo več bratov i sester nahaja se. Gašp III, 493. Juraj III. Haulik … Ńegvu veliku dobrotivnost i ļubav proti našoj domovini med ostalemi očivestu činiju klošter Miloserdneh sester … i zvun toga [je] jošče na zderžavańe oveh isteh sester … glavnicu od 50.000 fl. srebra položil. Danica (1847) 106.
4. ona koja je bližnja; prijateljica; sudionica, pripadnica određene skupine. B (s. v.  soror … sestra … posestrina … sestra vu Krištušu). Kaj ada onda počnemo … pred onem sudcem … o grešne duše bratja i sestre moje drage? Zagr I, 8. Prodeka na kvaterni petek. Od dušic purgatoriumskeh bratom i sestram muke i smerti Krištuševe. Gašp III, 801. Ar, kojgoder čini voļu mojega Otca, koji je na nebesih, on je moj brat, i sestra, i mati. Ev 48.
5. u svezama deseta ~ v. deseti; divja ~ isto što puščenica. J (s. v.  eremiris … puščenica … vu puščini stoječa ženska glava … divja sestra); pijana ~v. pijan.

f (sg. NV sestrica, G -e, D -i, A -u, I -um, pl. NV -e, G sestric, D -am, A -e, I -ami) dem. i hip. od sestra.
1. prema sestra 1. H (s. v.   sestrica),  B (s. v.  sorolcula … sestrica), J (s. v.  sororcula … sestrica). Ako … bratja … imienie za peneze kupe, nih sestre i sestrice k onomu imieniu nikakove pravice niemaju. Perg 28. Ima bratcev, ima sestric, ima rodbine prez broja i meğ vsemi skoro drugemi ove fele ļuctva je največe … oveh zablivcec. Habd ad 367. Majke nemam nit sestrice. Citara 203. Izkali su … roditeli … i … brati pogublenu dragu kčer i sestricu, ali nenajdenu … kakti mertvu oplakali jesu. Gašp III, 741. Brat sestricu … nije ļubil … kak je ļubil Krištuš drage vučenike svoje. Švag I, 18. Jošče duh je v truplu, vre brat i sestrica britko pazi je l v ormarcu ka mošnica. Lovr pes 3. Ne čudi se kči moja da sestrica tvoja rogov nema, ar znati moraš da se ona jošče ni vudala. Krist anh 223. fig. Znaj pak da su ove sestrice, gizdost i noria, tak čversto vkup zvezane. Habd zerc 76. Stanovito je da kraļujuča i vojujuča cirkva jesu pravdene sestrice med sobum kruto ļublene. Gašp I, 426. Kozel reče [lesici]: O sestrica! Je li kakva gde vedrica. Horv kal-a (1831) 46.
2. prema sestra 3. Naglo pak ožive i k sestre opatice ka je poleg ńega sedela zakriknu: sestrica, ovo se nazad povernuh. Habd ad 464. Ovak je pred ostalemi … govorila opaticami … o, da bi znale drage sestrice moje, kaj ja vu serdcu mojem nosim. Švag I, 250. [S. Catharina] vse kreposti na se pobirati začne … pokornost ne listor poglavarici nego i najmenši sestrici. Gašp I, 755.
3. prema sestra 4. Vu dugi molitvici … zapazi vu snu s. Agatu … ńoj govoreču: sestrica moja, Lucia devica … k čemu prosiš ono od mene kaj sama moreš vučiniti? Gašp IV, 682. Kajti novoga kepeńka ima, mahnul ńim je z rukami i rekel: Najte se gore digati bratča i sestrice.. Danica (1838) 104. fig. Ne li lepša bila paša z ovčicami, z žalostnemi sada za te sestricami.. Mal neb 8.
4. u svezi pitna ~ v. pitni.