Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

impf. (prez. sg. 1. setujem) (vjerojatno)davati savjete (komu), savjetovati (koga).To setujem, tebi navuk podeļujem. Horv kal-b (1826) 40.

f (sg. N setva, G -e, DL -e, -i, A -u, pl. NA -e, L -ah, setvah, I setvami).
1. usjev, nasad; ono što je posijano. B (s. v.  amsegetes … setve kojeh se ńive … slogi puta dotiču, artro … podarjam setvu pohabļenu, convolvulus 2. … stanoviti drač vu setve … bëli cvet kot lilium imajuči, procumbo … povaļuje se setva z dežğem, purgo … pleti setve, retonsus 2. … požet … pokošen … požete setve, seges … stern … setva … stern žeti … setva je dobra, strages … nagli dežğ povalil je setve, ustigo … pripek … palež setve … vinograda; podarjam … podoral sem … setvu podorati, popašujem … popasti setve, potlačujem … potlačil sem … potlačiti setve, setva, setve okol puta keh se slogi puta dotiču). Jer s terkom buduči vstava kotera na poli biva, da kvara ništor ne včini v setvah ili včem drugom listor na onde stoječe ļudi gledi. Perg 220. Vse onde lep trave duh zadobivaju i setve z cvetičem ńive pokrivaju. Jurj 45. Ako iz neba tuča vinograde i setve potuče … k komu se zateči moreš. Habd zerc 299. Letos hoče več kvara biti u ńoj nego u ostaleh setvah. Kal 22a. I ti … človek, koi se serdiš radi onoga kvara… na poļu i setve vučińenoga… je li to pravičen načina za tvoj ciļ? Matak II, 99. On mu bude takaj kruh za hranu dal i povnožal vašu setvu. Ev 247. fig. Trave se zelene, setve se vse smeju i potoki z medom po poļu se leju. Jurj 32.
2. isto što sejańe¹1. H (s. v.  seańe … setva), B (s. v.  satarius … setveni … k setve slišajuči, sementinus …svetek po setve radi dobroga sada zadobleńa, sementis … setva … sejańe … prerana setva … pozna setva, vervactum … zemļa vu protuletje zorana k jesenske setve … praha; ńiva 5. … ńiva zorana na setvu, setva … sementis), J (s. v.  consitura … setva … posejańe, sativus … setven … setvi prikladen, satorius … setvinski …setvi slišajuči, sementicus … semenski … za setvu dober, sementinus … semenski … setven … semenu ali setvi slišajuči, sementis … setva … 2. vreme setve), X (s. v.  sero … satio … setva … sejeńe). Beše … dobri hižnik … v ńegveh be rukah … orańe i setva. Magd 97. Vezda je setva, a potlam bude žetva. Mul zerc III. Zakaj su poprijeli [vaši sini] meštriu orańa, setve zemaļ? Matak II, 431. Saat … sejańe, setva. Krist anh 124. Pokehdob se približava setva, priredi seme. Danica (1840) 44.
3. posijano, zasijano zemljište. B (s. v.  satum … setva … poseano mesto), J (s. v.  satum … mesto posejano … setva), X (s. v.  sero … satum … mesto posejano … setva).
4. izr. kakva setva, takva žetva koliko se u što uloži, toliko se i vrati. Kakva setva, takva žetva … wie die Saat, so die Erndte. Krist anh 170.

adj. (sg. N m. setven, -i, n. -o).
1. koji je pogodan za sjetvu, sijanje; usp. sejańi, sejaten, semeni 1. B (s. v.  sativus … setveni … seatni … setveno vreme, sementicus … setveni … kaj se sejati more, sementinus … vse kaj k semenu ali do semena stoi … setveni ali kaj vnoge semena ima), J (s. v.  sativus … setven … setvi prikladen, sementinus … semenski … setven … semenu ali setvi slišajuči).
2. koji se odnosi na setva 2; sjetveni; usp. setvinski. B (s. v.  satarius … setveni … k setve slišajuči;  setveni).

f isto što sejańe¹1. Saat, setvina. Nem jez 39.

adj. koji se odnosi na setvina; isto što setven 2. J (s. v.  satorius … setvinski …setvi slišajuči).

impf. svijetliti, prosijavati jakim sjajem, sijati, sijevati;fig. Nad ovum lotriškum hudobum tak se je [grof] razjadil da od fanteńa i čemerne lutosti ogeń iz vust ńegoveh sevati bi se videl. Mat gen 31.

adj. (pl. I m. sevdeni) (značenje nejasno)(možda)svakodnevni. [Ona] je, muža ostavivši, u on kloštar došla, sevdeni portlini divojka se deržeči. VDA 8, 57.

adv. isto što neprestance. J (s. v.  coctito … sevdil … vseštat kuham).

adv. isto što neprestance. J (s. v.  flagito … sevdiļ prosim … verlo … jako prosim, instanter 2. … neprestance … sevdiļ).

adj. isto što neprestajni. J (s. v.  jugis … sevdiļni … stalni … neprestalni).