Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

pron. isto što ńejn. Sprevod ńenin z občinskum žalostjum … bil je zveršen. Matak II, 222.

pron. (sg. G n. ńeńog, f. -e, A f. -u, pl. G m. -eh, A f. -e) isto što ńejn. Za odhraneńe … četvero ńeńe detce sam skerbel budem. Lovr pred 5.

pron. (sg. L ńezinoj) isto što ńejn. Grobje vu njezinoj senci puno je tuge i cveta. Domj sunc 26.

pron. (sg. N m. ńihov, n. -o, f. -a, G m. -oga, n. -a Vram post A, 53, Lal vrač 8, f. -e, D f. -i, A m. ńihov, -oga, n. -o, f. -u, L m. -om, -omu, ńihvom Dem gaju 48, f. ńihovi, -oj Krist anh 191, I m. n. -em, f. -um, pl. N m. -i, n. -a, f. -e, ńihve Henr 179, G f. ńihoveh, D m. -em, A m. f. -e, n. -a, L m. ńihoveh, f. -ih) posvojna zamjenica za 3. l. pl.: njihov; usp. nihov, ńiov, ńiv.
1. koji pripada njima (v. oni). B (s. v.  sedëm 4. … sedem starešin ili častnikov … ńihova čast), P (s. v.  indigetes 1). Hodil je okolu vsu Galileu vučeči po sinagogah ńihovih. Vram post A, 9. Kčere … vkup z ńihovum materjum ne ih ni pogledati hotel. Habd ad 77. Tuliki zmed ńihoveh ovac zato vumiraju kajti nikakove pomoči od nikud nemaju. Lal vrač 14. Bog im plati za ńihovu dobrotu! Lovr ker 79. Se moje je njihovo … moj žitek … i moj krov. Krl 22.
2. u im. službi
a. (m. pl.):ńihovi koji su u kakvoj bliskoj vezi, srodnici, istomišljenici ili sl. Budem ńihovem poručil da sem ih ja vstavil. Krist anh 217.
b. vlasništvo sugovornika ili onoga o kome se govori. [Oni] ne misliju da ono kaj je sebi prigospodaril je od ńihovoga otrgnul. Brez diog 96.
3. 
a. iz poštovanja zamjenica za 2. i 3. l. sg.; usp. ńiov 2. Ar buduči duh ńihov nevmertelni, vredno je, da i ime ńihovo … vekivečno ostane. Kerč dužn 4. Ako je sin ńihov [Ferdinandov] dober, ne bude mu zlo. Brez diog 88.
b. u titulama. Ńihova Kraļevska Svetlost … je valuvala, da mene druga sreča i čast bude čakala. Lal vrač 8. Ńihova ekscelencia gospodin biškup ali ńihov namestnik [spovednike] na to odrede. Mul navuk 4.
4. u svezi na ~ pogled gledajući njih. [On] na jestvińe nikakvu žeļu nema, dapače na ńihov pogled strese se i grustnost zadobi. Lal vrač 117.

pron. (sg. G f. ńiove, A f. -u, pl. G m. -eh, f. -ih) posvojna zamjenica za 3. l. pl.
1. isto što ńihov 1. Druge šume jesu … od [gospode] kojima da se … drugi … pridružuju, bilo bi na diku ńiovu. Brez usp 160.
2. isto što ńihov 3. a. I vu ovom vremenu zmed vseh ńioveh [Ferdinandovih] prijateļov jošče ja sam ostal. Brez diog 87.

pron. (pl. A ńive) isto što ńihov 1. Ja ńive ruke kušujem i k obedu se aldujem. Građa 8, 437.

f (sg. N -a, G -e, A -u, -o, L -i, pl. NA -e, G -iv, L -ah, I -am) oranica, njiva; zemljište općenito; usp. mehkota, niva, poļe, ral 2, raļ 2, zemļa. H (s. v.   ńiva),  B (s. v.  affinis, ager 5. … poļe ali ńive odlučene za pašu marhe vsakojačke občinske … gde je vsakomu sloboda pasti, amsegetes … setve kojeh se ńive … slogi puta dotiču, cessatus … ostavļen … heńan … puščen … zapuščene i nevtežane ńive, compagino, circumjectus, colonus, consero … sejem … -jal sem … posejati ńivu jačmenom, decumanus … decumanus limes … na ńivah vratki … vu tersju obërhšje zove se od izhoda sunčenoga k zapadu koja kotare, elix … razgon … jarek med slogmi po kom voda iz ńive zteče, limitaneus, litus, novale, plagia, profringo, repastino, scorpio, stadialis; mehkota, ńiva … 2. ńiva opervič zorana … 5. ńiva zorana na setvu, ńiva 20. …ńiva prosta od plače, poseavam … poseati jačmenom ńivu), J (s. v.  ager, area 3. … slog ali ńiva za sejańe, arvum). Vse onde lep trave duh zadobivaju i setve z cvetičem ńive pokrivaju. Jurj 45. Ako bi se komu kakav kvar pripetil vučiniti, ali pri ńivah ali sinokošah prisežniki preceniti oblast imaju. VZA 14, 110. Za kozle moreš sebi ńivu kupiti. Krist žit I, 335. Njivo orje jen seljak vu prnjave robe. Kov tisk 63. fig. Ovo Henrika viteza i kraļa ispevańe v vse europeanske jezike od davna vre prenešeno je, na domovnoga orsaga materinske ńive presağeno je. Henr 177.

f (sg. N ńivica, A -u, pl. L -ah) dem. od ńiva; njivica. H (s. v.   ńivica),  B (s. v.  fori … putici vertni med slogi ili gredami … vu ńivicah brazdice;  ńiva), J (s. v.   agellus).  Za jednu ńivicu ostaviti kotare skoro prez kraja! Habd ad 505. Katarina Pellegrina, jedinu ńivicu z lanom posejanu imajuča, zapazi oblak ružni tuču sipavajuči. Gašp III, 417.

m (sg. N ńust, G -a, pl. G -ov) mađ. nyszt. zool. mali grabežljivac iz roda kuna, samur,Martes zibellina. B (s. v.  mardus, martes;  zver), J (s. v.   martes),  P (s. v.  mustela scythica 458). Po najglibšem snegu po šumah i gorah izčuči trag ńustov (zobel) hodi. Danica (1836) 61.

adj. (sg. N f. ńustna) koji je načinjen od samurovine; usp. ńustoviski. Na ńem [Vidu] bi pancirska košuļa od svile, ńustna kapa. Zrinski 101.